Države bi ekološkemu kmetijstvu zaprle pipico

Ekološko kmetijstvo lahko prispeva k večji strateški avtonomiji in odpornosti kmetijsko-prehranskega sistema v EU, vendar države članice EU hočejo ukiniti plačila za prehod in ohranjanje ekološkega kmetijstva v skupni kmetijski politiki (SKP) po letu 2027. Korak nazaj je podprla tudi Slovenija.

Slovenske organizacije, ki zastopajo ekološke kmete, potrošnike in trajnostni razvoj, slovenske evropske poslance in ministrstvo za kmetijstvo pozivajo k ohranitvi podpor ekološkim kmetom tudi v prihodnjem programskem obdobju.

»Ekološko se v EU obdeluje 11 odstotkov kmetijskih površin, cilj za leto 2030 pa je 25 odstotkov. Kako naj bi ta cilj dosegli, če kmetom hkrati jemljemo podporo?« se je vprašal Saša Kralj iz okoljske nevladne organizacije Umanotera, ene od 12 podpisnic poziva. Ob tem je poudaril, da povpraševanje po ekološki hrani, katere trg v EU je vreden skoraj 50 milijard evrov, že zdaj raste hitreje kot pridelava.

Države EU za ukinitev plačil za ekološko kmetijstvo po letu 2027.

Korak nazaj je podprla tudi Slovenija.

Odločitev o ohranitvi podpor je zdaj v rokah evropskega parlamenta.

Evropska komisija je v predlogu SKP za obdobje 2028–2034 določila, da morajo vse države članice kmetom zagotoviti plačila za preusmeritev iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje in plačila za ohranjanje ekološkega kmetovanja. Ministri za kmetijstvo so to obveznost 26. oktobra v soglasno sprejetem pogajalskem stališču sveta EU črtali: podpora bi postala neobvezna, ekološko kmetijstvo pa ne bi bilo več samostojno prednostno področje.

8,3 %

kmetij v Sloveniji je ekoloških

Korak nazaj je podprla tudi Slovenija, čeprav je minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj oktobra poudaril, da ekološko kmetijstvo »ni zgolj način pridelave hrane, temveč pomemben del odgovorov na izzive trajnostne rabe virov, varovanja okolja, prilagajanja podnebnim spremembam in celostnega razvoja podeželja«. Organizacije ministrstvo pozivajo, naj ministrove besede podpre tudi v pogajanjih na ravni EU. V slovenskem načrtu za nacionalna in regionalna partnerstva (NNRP) za obdobje 2028–2034, ki se pripravlja, pa naj ministrstvo zagotovi stabilno podporo ekološkim kmetom.

Odpornejše proti cenovnim in podnebnim šokom

Letošnja suša je pokazala na veliko ranljivost pridelave hrane. Izkušnje iz Slovenije in Evrope kažejo, da so se kmetije z dlje časa vzpostavljenimi ekološkimi sistemi bolje spopadale s pomanjkanjem vode. Ekološka pridelava ohranja zdrava tla z več organske snovi, ki zadržijo več vode in lažje prestanejo vremenske ekstreme.

Predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Aleš Hvalc je poudaril tudi manjšo izpostavljenost ekoloških kmetij cenovnim šokom. Ta je predvsem posledica manjše odvisnosti od uvoženih surovin, kot so sintetična gnojila in pesticidi. Ekološki kmetje jih namreč ne uporabljajo. Manjša odvisnost od uvoženih surovin je danes »ključnega pomena«, je poudaril Hvalc. »EU uvozi 30 odstotkov dušikovih in 70 odstotkov fosfatnih gnojil. Njihova proizvodnja je odvisna od zemeljskega plina, gnojila pa pomenijo do 16 odstotkov vseh stroškov kmetov.« Ko je zaprtje Hormuške ožine spomladi letos dušikova gnojila podražilo za 71 odstotkov glede na povprečje leta 2024, je morala EU sprejeti akcijski načrt za gnojila z izrednimi ukrepi za pomoč kmetom, je spomnil.

Poleg tega ekološko kmetijstvo bolje varuje biodiverziteto, javno zdravje in prispeva k doseganju podnebnih ciljev. Na ekoloških kmetijah živi v povprečju okoli 30 odstotkov več rastlinskih in živalskih vrst, hrana vsebuje manj ostankov pesticidov, manj je obremenjena podzemna voda, iz katere pitno vodo pridobiva več kot 90 odstotkov prebivalcev Slovenije, z neuporabo sintetičnih gnojil pa ekološki kmetje med drugim pripomorejo k manj izpustom toplogrednih plinov, navajajo organizacije, podpisane pod poziv.

Odločitev je zdaj v rokah evropskega parlamenta. Poročilo, o katerem bo predvidoma 1. decembra glasoval odbor za kmetijstvo, obveznost financiranja ekološkega kmetijstva ohranja. Ključno po navedbah organizacij je, da ga poslanci podprejo in ubranijo tudi v pogajanjih s svetom EU.

Podatki kažejo, da se ekološko kmetijstvo v Sloveniji krepi. Lani je bilo v sistem ekološke kontrole vključenih 4033 kmetij, to je 8,3 odstotka vseh kmetij v Sloveniji. Te obdelujejo približno 58.900 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma približno 13 odstotkov vseh v uporabi.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅