Pet držav EU-ja namerava v Ruandi vzpostaviti center za deportacije prebežnikov
Evropska unija
Prve deportacije prebežnikov iz EU-ja v Ruando načrtovane za leto 2027
16. november 2026 ob 17.19 • Dunaj - MMC RTV SLO, STA, Reuters
Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Danska in Grčija nameravajo v Ruandi ustanoviti center za vračanje prebežnikov v skladu s prizadevanji EU-ja za preprečevanje nezakonitih migracij, je sporočila avstrijska vlada.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Kot je sporočil Dunaj, se bodo pogajanja s Kigalijem o vzpostavitvi centra za deportacije začela nemudoma.
Oglas
Pogajanja bodo potekala hitro, da bi lahko prve deportacije zavrnjenih prosilcev za azil, ki jih ni mogoče vrniti v njihove matične države, izvedli že leta 2027, je avstrijska vlada navedla v izjavi ob začetku novinarske konference avstrijskega kanclerja Christiana Stockerja in danske premierke Mette Frederiksen.
Da si prizadevajo za sklenitev sporazuma z državo zunaj Evropske unije o gostovanju centrov za vračanje prebežnikov, so Nemčija, Danska, Avstrija, Grčija in Nizozemska sporočile septembra.
Peterica je lokacijo skrivala med pogajanji s potencialnimi gostitelji, vendar so evropski diplomati in drugi seznanjeni s pogajanji razkrili, da so se dogovorili z Ruando. Ta je avgusta potrdila, da je začela pogovore z več evropskimi državami.
Po zagotovilih pet držav je načrt za pošiljanje prebežnikov v tujino skladen z zakonodajo EU-ja in mednarodnim pravom, čeprav organizacije za človekove pravice opozarjajo, da bi lahko predstavljal kršitev pravic prebežnikov.
Center bodo predvidoma odprli prihodnje leto in naj bi sprva deloval kot pilotni projekt, v njem pa bo nastanjenih okoli 100 ljudi. Vsaka od petih držav naj bi tja poslala okoli 20 prebežnikov.
Po poročanju britanskega BBC-ja naj bi v Ruando pošiljali le prosilce za azil, ki so izčrpali vse pravne možnosti, da bi ostali v EU-ju. Nemška tiskovna agencija DPA navaja, da bo center za vračanje v Ruandi namenjen tistim prebežnikom, ki jih ne bo mogoče vrniti v njihove države izvora.
Pred peterico držav Unije je dogovor o migrantskih centrih v Ruandi sklenilo že Združeno kraljestvo, a bi po njem prebežnike v Ruando pošiljali za obravnavo njihovih prošenj. Zaradi pravnih ovir britanskega dogovora z Ruando nikoli niso začeli izvajati, leta 2024 pa ga je tedanja laburistična vlada dokončno opustila.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije Markus Lammert je še pred predstavitvijo pozdravil načrt peterice in poudaril, da je EU "pozorno spremljal priprave peterice na center za vračanje".
Kritiki dvomijo o uspešnosti deportacij
Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da bi lahko bile pravice prebežnikov kršene, če bi jih premestili v državo, s katero nimajo nobene povezave. Svet Evrope je julija opozoril, da centri za vračanje prinašajo "precejšnja tveganja za človekove pravice".
"Kakšne možnosti imajo ljudje, če so njihove pravice kršene, in kdo je za to odgovoren? Če odgovornost nosi država članica EU-ja, kako bi to delovalo v praksi?" se je za Reuters vprašala direktorica za EU pri Danskem svetu za begunce Céline Mias.
Evropski predstavniki, ki podpirajo vzpostavitev centrov, pravijo, da je glavni namen te politike odvračanje prebežnikov, ne pa množične deportacije. Kot menijo, bi možnost, da bi morali prebežniki tihotapcem plačati več tisoč evrov za nevarno pot v Evropo, nato pa bi jih poslali v tretjo državo, nekatere lahko odvrnila od poti.
Kritiki takega vračanja prebežnikov opozarjajo, da je malo dokazov, da strožji nadzorni ukrepi in načrti za deportacije dolgoročno zmanjšujejo migracije.
"Ukrepi za uveljavljanje zakonodaje spreminjajo način potovanja ljudi, ne pa tega, ali se bodo odpravili na pot. Nekateri potovanje odložijo ali spremenijo pot, tihotapci pa se prilagodijo in zvišajo cene," je dejal Roberto Forin iz raziskovalnega inštituta Mixed Migration Centre, ki zbira podatke o migracijskih poteh.
Na Dunaju se je danes zbralo okoli sto protestnikov, ki so nosili transparente z gesli, kot je Ustavite sporazum med EU-jem in Ruando.
Dogovor sledi nedavno sprejeti reformi EU-ja, ki omogoča vzpostavitev centrov za vračanje prebežnikov v tretjih državah.
Ker se v več državah EU-ja približujejo volitve, protimigracijsko razpoloženje pa je razširjeno, so vlade pod pritiskom, da pokažejo, da lahko nadzorujejo migracije. Centri za deportacije so zelo viden način izkazovanja takšne odločenosti, mnenje analitikov povzema Reuters.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗