Poklon Brendiju: Dejan Vunjak nastopil pod očetovim klobukom

Zabava in slog

Reportaža s koncerta ob obeležitvi 40 let Brendijeve glasbe

16. november 2026 ob 17.41 • Ljubljana - MMC RTV SLO

Brendija so mnogi prepoznali po njegovih pesmih, a če bi ga morali opisati z enim predmetom, bi bil to zagotovo klobuk. Prav ta je na koncertu ob 40-letnici njegove glasbene poti dobil posebno mesto. Pod njim so peli nastopajoči, tudi njegov sin in vnuka.

Vsi nastopajoči so nastopili pod Brendijevim klobukom. Foto: Nace Erjavec
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Če bi morali ljudje Branka Jovanovića Vunjaka — Brendija opisati z eno besedo oziroma predmetom, bi bil to najverjetneje klobuk. Ta je bil kot njegov zaščitni znak namreč tako prepoznaven, da je Brendi nekoč v eni od izjav dejal, da ga marsikdo brez njega sploh ne prepozna. In prav ta nepogrešljivi del njegove podobe je na koncertu ob 40-letnici Brendijeve glasbe v Hali Tivoli dobil prav posebno mesto. Veliko repliko klobuka so dvignili visoko nad oder, pod njim pa so se zvrstili vsi nastopajoči. Na očeta je na svoj način spomnil tudi njegov sin Dejan Vunjak, ki je imel tudi na brezrokavniku narisan klobuk.

Oglas

Še preden se je Dejan, kot pobudnik in glavni nastopajoči, pojavil na odru, se je večer začel nekoliko drugače. Po zatemnitvi luči so se prvi zvoki harmonike zaslišali na tribunah. Tam je deček Jakob zaigral in odpel prve takte pesmi Pod oknom sem stal. Z druge strani dvorane se mu je nato pridružil še izkušenejši harmonikar Franci in skupaj sta nadaljevala glasbeni uvod. Šele zatem so se prižgale luči na odru, na katerem se je pojavil Brendijev potomec in zapel pesem, ki je napovedala večer, poln očetovih uspešnic in spominov.

Koncert je odprl z vprašanjem: "Kar veliko vas že poznam. Kdo je v teh 14 letih že žural z nami?" Ko je dvorano napolnila množica dvignjenih rok, je dodal: "No, vidite, to je čar Brendijeve glasbe." Nadaljeval je: "Ob njej se zabavamo, jokamo, zaljubljamo, poročamo, družimo in skupaj obujamo spomine, prav tako pa ustvarjamo nove. Takšen je namen današnjega večera: da ustvarimo nove spomine."

Na oder Hale Tivoli so se po 33 letih vrnili Don Juani. Foto: Nace Erjavec

Ob več kot 600 pesmih, ki so nastale izpod Brendijevih prstov, in tako bogati glasbeni zakladnici se je seveda postavilo vprašanje, kje sploh začeti. Odgovor je bil na dlani – na začetku. Dejan je občinstvo popeljal v leto 1986, ko je nastala prva Brendijeva pesem za Don Juane Mandarina. Ob tem je razkril tudi zanimivo zgodbo iz ozadja njenega nastanka. Kot je povedal, je takrat v Šiški živelo dekle z živahno oranžnimi lasmi, ki so jo vsi klicali Pomaranča. Prav ona je bila navdih za pesem, s katero se je začela Brendijeva glasbena pot. Da se je Brendijeva glasba zares dodobra vpisala pod kožo slovenskemu občinstvu je bilo jasno takoj, ko je že pri drugi pesmi večera (brez Dejanove prošnje, naj pojejo glasneje) pelo tako glasno, da je skoraj preglasilo Dejana.
Pesem je zaznamovala tudi začetek nečesa večjega, saj je Brendi že leta 1987 ustanovil istoimensko založbo preko katere je izdajal svoje pesmi. V tem obdobju pa je nastala tudi pesem, s katero je svojo pevsko pot začel njegov sin, kajti pred očetovo smrtjo je bil bobnar. Pred 14 leti pa je tudi sam poprijel za mikrofon in s pesmijo Ona sanja Pariz stopil v ospredje odra. Oder so ob pesmi napolnile plesalke, ki so imele na glavah tudi baretke in skupaj so občinstvo za nekaj trenutkov popeljale v francosko prestolnico.

“Vsakič ko zapojem to pesem, čutim, da je tu z menoj"

Po pesmi Dekleta pa taka, pri kateri so se Dejanu v ospredju pridružile violinistke, je sledila pesem Bilo je le enkrat. Ta je nekoliko posebna tudi zato, ker je Dejan s skupino Brendijeve barabe sicer ne izvaja na svojih nastopih. Ob tem je v šali pripomnil: "Brendi je ustvaril res ogromno pesmi in žal mi je, da danes ne moremo zaigrati vseh, ker bi sicer koncert trajal 30 ur." Tekom njegovega plodovitega ustvarjanja, je seveda pisal tudi za mnoge druge izvajalce. Kot je poudaril Dejan, je bilo v tistih časih skorajda nemogoče najti izvajalca zabavne glasbe, za katerega Brendi ne bi napisal vsaj ene pesmi. Prav zato je na oder povabil tudi prve glasbene gostje večera, ki so pomembno zaznamovale skupino Ptujskih 5. Na odru se mu je sprva pridružila Nina Svetlin, ki je odpela pesem, ki je bila izdana leta 1999 Mama, zatem je Klavdija Winder prepevala: "Nocoj spet misli tavajo, spomini se prebujajo," in ob znani melodiji je marsikoga popeljala med obujanje spominov. Natalija Kolšek pa je s pesmijo Sanjam sklenila glasbeni venček Ptujskih 5. Ob verzih "Sanjam, da sem s teboj," je povedala: "Vsakič, ko zapojem to pesem, čutim, da je tu z menoj. In zdaj nas zagotovo posluša, gleda izza zvezd na nas."

Dejan in njegov Korado — Martin Juhart. Foto: Nace Erjavec

Dejan je skozi celoten večer spretno skrbel, da občinstvo ni bilo zgolj poslušalec, temveč tudi aktivni del koncerta. Med posameznimi glasbenimi točkami ga je večkrat nagovoril, spodbudil k sodelovanju ali mu zaupal kakšno posebno nalogo. Nič drugače ni bilo pri pesmi Anika, ko je obiskovalce prosil, naj s ploskanjem narekujejo ritem. Sam pa se je spustil med občinstvo in na oder povabil Saro, s katero sta skupaj zapela skladbo Anika, medtem ko je občinstvo ob refrenu držalo ritem. A Sara se z odra ni vrnila praznih rok – Dejan ji je namreč podaril škatlo presenečenja, katere vsebina je ostala skrivnost vse do poznejšega dela večera.

Brendijeva glasba (je) odmeva(la) po vseh koncih Slovenije — od Murske do Kopra

Pred naslednjo skladbo je Dejan spomnil na očetovo izjemno glasbeno pot. Brendi je namreč neprekinjeno nastopal kar 25 let in za seboj pustil več kot 4000 nastopov. "Upam si trditi, da ga skoraj ni kraja, v katerem ni nastopal ali pa se ni pela ena njegovih pesmi," je dejal in napovedal glasbeno popotovanje po Sloveniji. "Zato bomo zdaj šli po naši Lepi Sloveniji in sicer iz enega konca v drugega: Iz Murske do Kopra."

Brendijev glasbeni opus je izjemno raznolik: od pesmi, ob katerih se je marsikomu orosi oko, do hudomušnih skladb, ki vedno znova poskrbijo za dobro voljo. Med slednjimi je zagotovo tudi Najlepše so kelnarce, s katero je Dejan znova poskrbel za nekoliko bolj razigrano vzdušje. Od kelnaric pa ni bil daleč niti naslednji glasbeni preskok. Če te namreč strežejo, je pogosto na mizi tudi vino, zato je sledila še Brendijeva glasbena oda tej žlahtni kapljici Trta.

S kužkom v naročju je na odru pela tudi Brendijeva vnukinja Diora. Foto: Nace Erjavec

Brendi pa ni ustvarjal le za odrasle. Velik del njegovega opusa predstavljajo tudi otroške pesmi, katere je začel ustvarjati zaradi svoje hčerke Tine. Prav on je zaslužen tudi za eno največjih otroških glasbenih zvezd pri nas — Hajdi. Venček Hajdijinih pesmi je s kužkom v naročju začela Brendijeva vnukinja Diora Zavrl. Otroški venček je odprla s pesmijo Moj kuža, nato pa se ji je pridružila še Eva Brumen Košar, ki je zapela Oblečem si oblekico. In kako drugače zaključiti venček, posvečen otroškim uspešnicam, kot s pevko, ki jih je zaznamovala? Na oder je stopila še Hajdi in z njo so zazveneli verzi pesmi Tvoj pogled muči me. Za konec je znova poskrbela Diora, ki je dedku namenila preproste, a toliko bolj ganljive besede: "Dedi, hvala ti za vse pesmice, ki si jih napisal."

Sledila je pesem, ki jo je izbralo občinstvo samo. Dejan je namreč na družbenih omrežjih svoje sledilce vprašal, katero Brendijevo pesem bi si želeli slišati na koncertu. Največ glasov oziroma omemb je prejela Če bi vedela, in seveda želja občinstva je bila uslišana. Oder in dvorano so nato preplavile zelene luči, ob pesmi Zelene oči pa so se zasvetile tudi marsikatere oči med obiskovalci. Pri Povej mi, Marina je glavno vlogo prevzela publika. V resnici je Dejan le občasno zapel kakšen del, sicer pa je vidno ganjen hodil po odru ter poslušal, kako mu jo prepeva vsa dvorana.

Repertoar koncerta 40 let Brendijeve glasbe

1. Pod oknom sem stal
2. Mandarina
3. Ona sanja Pariz
4. Dekleta pa taka
5. Bilo je le enkrat
6. Venček Ptujskih 5: Mama (Nina Svetlin), Nocoj spet misli tavajo (Klavdija Winder) in Sanjam (Natalija Kolšek)
7. Anika
8. Od Murske do Kopra
9. Najlepše so kelnarce
10. Trta
11. Venček Hajdijinih: Moj kuža (Diora Zavrl), Oblečem si oblekico (Eva Brumen Košar) in Tvoj pogled muči me (Hajdi)
12. Če bi vedela
13. Zelene oči
14. Povej mi, Marina
15. Sem pravi Primorec
16. Solza (gost: Martin Juhart)
17. Žena me je zapustila
18. Ni več sreče v vasi tej
19. Rad bi ti rekel nekaj lepega (gostja: Ana Ferme)
20. Jutri bom k tebi odšel
21. Rdeča roža
22. Gasilci
23. Čevapčiči
24. Marjanca
25. Venček Dejana Vunjaka: Želim, želim, Nocoj bo lušno kot še nikoli, Ni je lepše, kot si ti in Če mam pa tebe
26. Rumena oblekica (gostje: Don Juan)
27. Oglas (gostje: Don Juan)
28. Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi (gost: Brendi Zavrl)
Bis: Pod oknom sem stal

"Naslednjo pesem je pela oseba, ki je z očetom preživela največ časa. Spoznala sta se v Nebotičniku leta 84, ko je Brendi štel 22 let. Skupaj sta kasneje postala nezamenljiv in neponovljiv duo. Postala sta sinonim za zabavo in dobro voljo," je dejal Dejan. A predstavitev pevca je s pomočjo videoposnetka prepustil očetu: "Eden mojih najboljših prijateljev je tudi Primorec, tehta 140 kil, ime mu je Korado Buzetti in ga vabim na oder in pesmica Sem pravi Primorec." V Hali Tivoli je zahvaljujoč videoposnetkom pri kiticah odmeval Koradov glas, Dejan se mu je pridružil pri refrenu. Posebno pozornost je pritegnila tudi izvedba na velikih zaslonih, kjer so spretno prepletali arhivske videoposnetke in posnetke samega koncerta. Nato se je Dejanu na odru pridružil še njegov glasbeni Korado – Martin Juhart. Skupaj sta zapela Solzo, med katero je Dejan večkrat pokleknil pred Korošca in mu prepustil osrednje mesto na odru. Ob najavi naslednje pesmi je hudomušno pripomnil: "Martin si je za ta koncert oblekel svojo poročno obleko. Martin, pri naslednji pesmi bi z veseljem pel s teboj, ampak ker si v poročni obleki, je bolje, da greš nazaj." Izkazalo se je, da je bila odločitev še kako modra, saj je sledila pesem Žena me je zapustila.

Po pesmi Ni več sreče v vasi tej je Dejan občinstvo prosil, naj na svojih telefonih prižgejo svetilke, tehnično ekipo pa, naj ugasne odrske in dvoranske luči. In res Hala Tivoli se je v trenutku spremenila v morje tisočerih drobnih lučk, ki so polnile dvorano ob pesmi Rad bi ti rekel nekaj lepega, na odru pa se mu je pridružila tudi Ana Ferme. Sledila je skladba Jutri bom k tebi odšel, za katero je Dejan povedal, da ima eno najlepših besedil.

Ko je pela vsa dvorana, je Dejan lahko le še poslušal

Brendi je očitno rad posegal tudi po barvah, kar je bilo v prid še koncertni svetlobni ekipi, pri nekaterih pesmih je bila izbira barve odrskih luči skoraj samoumevna. Ob skladbi Rdeča roža je tako dvorano preplavila rdeča svetloba. Ob naslednji pesmi, In jokala bo mati za tabo, pa se je zgodil eden od prelomnih trenutkov večera. Čeprav so bila tudi na parterju postavljena sedišča, kar najpogumnejših – predvsem tistih v zadnjih vrstah – že prej ni ustavilo, da ne bi večkrat vstali in zaplesali, je bilo tokrat drugače. Na noge je namreč vstala vsa dvorana: tako obiskovalci na parterju kot tisti na tribunah. In če je kdo pomislil, da se bodo po koncu pesmi znova posedli, se je še kako zmotil. Sploh, ko so koncert preplavili zvoki gasilskih siren. A brez skrbi – ni šlo za pravo intervencijo, temveč za del koncerta. Videoposnetki na odru so hitro razkrili, da je vse le del skrbno pripravljene scene. Na oder je stopilo še devet gasilcev z gasilnimi aparati, iz katerih so se ob ritmih glasbe sproščali oblaki dima in še dodatno popestrili dogajanje na odru.

Pogled na oder med pesmijo Gasilci. Foto: Nace Erjavec

Ob gasilcih seveda ni mogoče mimo gasilskih veselic, teh pa si skoraj ne moremo predstavljati brez čevapčičev. Kot tudi ne Brendijevega koncerta brez istoimenske skladbe Čevapčiči in seveda Marjance. Za konec pa je Dejan občinstvo razveselil še z venčkom svojih pesmi. Pri tej se je ponovno pokazala vloga publike, ki je barvala kuliso celotnega večera. Občinstvo je v pogovoru za MMC pohvalil tudi Dejan: "Vzdušje v Hali Tivoli je bilo res neverjetno in tudi v Mariboru ga bo težko preseči. Predvsem pa me veseli, da so ljudje prišli iz vse Slovenije. Na to sem izredno ponosen in hvaležen. Kaj naj rečem – pravzaprav sem kar brez besed."

Če se je Brendijeva glasbena pot pri Don Juanih začela leta 1986, je bila njegova prva studijsko posneta pesem Rumena oblekica. Brendi je v enem od intervjujev povedal, da bi jo rad nekoč ponovno posnel. Ker te želje žal ni mogel uresničiti sam, je za novo izvedbo poskrbel Dejan. Tokrat je poprijel za kitaro, na odru pa so se mu pridružili še Vili Bertok, Vojko Sfiligoj in Damir Jurak, člani skupine Don Juan, ki so po 33 letih znova stopili na oder Hale Tivoli. Dejan je ob tem priznal, da ga je ob ponovnem snidenju in skupnem nastopu obšla neverjetna trema. Po koncu pesmi člani skupine Don Juan odra še niso nameravali zapustiti. Skupaj so zaigrali še skladbo Oglas, s katero so nekoč največkrat stopili na oder. Presenečenj pa še ni bilo konec. Na oder je samozavestno stopil tudi Dejanov nečak Brendi Zavrl in pri naslednji pesmi igral na klaviature, s tem pa odgovoril na vprašanje, ki si ga je Brendi zastavljal v pesmi Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi? Na odru so se mu pridružili vsi nastopajoči večera, publika pa je objeta prepevala z njimi. Za sklepni bis se je Dejan vrnil k pesmi, s katero se je koncert tudi začel: Pod oknom sem stal.

In tudi po koncu koncerta bi lahko za marsikaterega obiskovalca rekli, da je besedilo pesmi ob koncu večera držalo še kako dobesedno: "Sijala srebrna je luna vso noč, a zjutraj odšel sem domov vriskajoč."

Oglas

内容来自 MMC RTV - Zabava,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅