Kremelj zanika, da bi Rusija privolila v sodelovanje Evrope v pogajanjih o Ukrajini
Svet
Rusija naj bi zahtevala umik enot zveze Nato na položaje iz leta 1997
16. november 2026 ob 14.56 • Bruselj - MMC RTV SLO, STA
Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas je zahteve Rusije v pogovorih o končanju vojne v Ukrajini označila za absurdne in maksimalistične.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Kallas je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU-ju v Bruslju dejala, da bi morali v Ukrajini pred pogajanji o mirovnem sporazumu vzpostaviti prekinitev ognja. Kot je poudarila, je prekinitev ognja nujna, da se sploh lahko začnejo pogovori o čemerkoli drugem.
Oglas
"Trenutno tega ne vidimo. Vidimo, da Rusija dejansko stopnjuje napade na infrastrukturo - na vlake, mostove in energetsko infrastrukturo -, da bi civilistom povzročila čim več trpljenja, tako da bi se Ukrajinci pred kruto zimo predali," je dejala Kallas.
Napovedala je, da bodo na današnjem srečanju zunanjih ministrov razpravljali o vsebini zahtev Rusije v pogovorih in odgovoru nanje.
Po pisanju ameriškega časnika New York Times je Rusija prejšnji teden na pogovorih z ameriškima odposlancema Steveom Wittkoffom in Jaredom Kushnerjem ponovila obsežne zahteve, ki jih je predložila nekaj mesecev pred začetkom invazije v Ukrajini februarja 2022.
Med njimi je umik enot zveze Nato na položaje iz leta 1997, preden se je zavezništvo razširilo proti Rusiji, piše časnik, ki je dobil vpogled v ruski dokument s pogajanj. Leta 1999 so se zavezništvu pridružile Poljska, Madžarska in Češka, leta 2004 pa še Slovenija, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija in Slovaška.
"Tudi Evropa bi morala kaj zahtevati od Rusije"
Kallas je dejala, da je bil seznam zahtev glede Ukrajine, ki jih je Moskva predložila leta 2021, pretveza za začetek vojne. "Zdaj predstavljajo iste zahteve in jih še dopolnjujejo, kar je jasen izgovor za nadaljevanje vojne," je dejala.
Po mnenju nekdanje estonske premierke so ruske zahteve v zvezi z Vzhodno Evropo maksimalistične in absurdne, saj v zgodovini nobena od teh držav ni nikoli napadla Rusije. "To je običajen scenarij: postavijo dolgo vrsto zahtev, morda jih dodajo še več, da bi bili, če bi naredili korak nazaj, na koncu videti razumni," je dejala.
Poudarila je, da bi morala tudi Evropa kaj zahtevati od Rusije. "In ne samo to. Vprašati se moramo, kaj lahko ponudimo, glede na to, da imamo pogajalske vzvode, kot so sankcije in zamrznjeno rusko premoženje," je dejala. "Iskreno upam, da ne bo storjen noben korak, ne da bi v zameno dobili kaj, ne le v zvezi z Ukrajino, ampak tudi v zvezi z evropsko varnostjo, saj gre za dolgoročno vprašanje," je dodala.
Ob tem je izpostavila, da je Rusija tista, ki je začela vojno, zato bi morali od Kremlja zahtevati, da popusti, da bi v Ukrajini in tudi v Evropi dosegli pravičen in trajen mir.
Osem milijard evrov za pomoč Ukrajini
Evropska unija je odobrila izplačilo pomoči v višini nekaj manj kot osem milijard evrov za Ukrajino, kar je največje posamično izplačilo v okviru instrumenta EU-ja za Ukrajino.
Kot so sporočili v Bruslju, so bila sredstva odobrena po tistem, ko je Ukrajina izpolnila več kot 20 zastavljenih ciljev na različnih reformnih področjih, vključno s pravosodjem, bojem proti korupciji in pranjem denarja ter energetskim sektorjem.
Sredstva so namenjena krepitvi makrofinančne stabilnosti Ukrajine, spodbujanju njenega okrevanja in zagotavljanju delovanja javne uprave, so še sporočili.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je EU-ju in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen zahvalil za odobritev sredstev.
"Zahvaljujem se vsem v Evropi, ki omogočajo tako odločne korake. Finančna odpornost Ukrajine je ključna za zagotavljanje naše skupne evropske varnosti," je Zelenski zapisal na družbenem omrežju X.
Poleg tega je Evropska komisija Ukrajini izplačala 1,71 milijarde evrov v okviru 90-milijard evrov vrednega posojila. Sredstva bodo namenjena financiranju brezpilotnih letalnikov, streliva in sistemov zračne obrambe, so danes sporočili iz komisije.
"Še naprej bomo trdno stali ob strani Ukrajini, tako kot to počnemo vsak dan, že vse od prvega dne ruske agresije," je dejala predsednica Evropske komisije von der Leyen, ki je v Bruslju danes sprejela ukrajinskega premierja Sergija Koreckega.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Svet,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗