Slovenski BDP je bil realno za 3,7 odstotka višji kot v enakem času lani
Gospodarstvo
Na umirjanje rasti so najbolj vplivale investicije v zgradbe in objekte
16. november 2026 ob 14.12 • Zadnji poseg: 16. november 2026 ob 14.34 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Slovensko gospodarstvo je v tretjem četrtletju letos ohranilo solidno rast. BDP je bil medletno višji za 3,7 odstotka, v prvih devetih mesecih leta pa je gospodarska rast dosegla 3,9 odstotka.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
K rasti bruto domačega proizvoda (BDP) je največ prispevala zasebna poraba, ki je bila v tretjem četrtletju za 3,8 odstotka večja kot v lanskem tretjem četrtletju, je danes objavil statistični urad. Povečanje je bilo podobno kot v prvih dveh četrtletjih leta (3,7 in 4,0 odstotka).
Oglas
Domača poraba je v tretjem trimesečju medletno zrasla za 2,6 odstotka, kar je bilo bistveno manj kot v predhodnih trimesečjih. Glavni razlog za to je bistvena umiritev pri investicijski dejavnosti, ki je pred tem dosegla krepko rast.
Boljši so bili rezultati pri porabi gospodinjstev. Njihovi izdatki na domačem trgu so porasli za 3,7 odstotka, kar je bilo več kot v predhodnih četrtletjih (3,0 in 2,9 odstotka). Izdatki so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kjer je bila medletna rast 13,3-odstotna. Izdatki za poltrajne proizvode so se povečali za 4,2 odstotka, za storitve za 3,2 odstotka in za netrajne proizvode za 1,3 odstotka.
Glede na prvi dve četrtletji (5,0 in 5,8 odstotka) se je umirila medletna rast državne potrošnje. Dosegla je 3,9 odstotka.
Bruto investicije so bile medtem za 1,3 odstotka manjše kot pred letom dni. Temu je botroval vnovičen negativen učinek spremembe zalog, ki so rast BDP znižale za 0,7 odstotne točke, a tudi rast investicij v osnovna sredstva se je močno ohladila. Po štirih zaporednih trimesečjih dvomestne rasti - v drugem četrtletju je bila 14,4-odstotna - je dosegla vsega 2,1 odstotka.
Na umirjanje rasti so najbolj vplivale investicije v zgradbe in objekte. Te so se dvignile za 2,9 odstotka, medtem ko so statistiki v preteklih štirih četrtletjih zaznali povečanja med 14,6 in 20,7 odstotka. Investicije v stanovanjske zgradbe so narasle za 0,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 3,5 odstotka.
Investicije v opremo in stroje so ostale na enaki ravni kot v istem obdobju lani. Investicije v transportno opremo so se povečale za 2,1 odstotka, investicije v druge stroje in opremo pa zmanjšale za 0,6 odstotka.
Po daljšem obdobju pa je bil pozitiven učinek menjave s tujino. Ob hitrejši rasti izvoza (+3,9 odstotka) kot uvoza (+2,4 odstotka) je rast BDP dvignila za 1,3 odstotne točke.
Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem zvišala za 2,9 odstotka, kar je bilo nekoliko počasneje kot v zelo dobrem drugem trimesečju (+4,6 odstotka), a skladno z dinamiko v treh četrtletjih pred tem. Dodana vrednost je narasla v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, kjer je ob neugodnih pogojih nazadovala tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka.
Najvišja je bila medletna rast v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (+6,0 odstotka), sledile so združena skupina dejavnosti trgovina, gostinstvo in promet (+4,6 odstotka) ter predelovalne dejavnosti (+4,0 odstotka). V gradbeništvu, v katerem je dodana vrednost v preteklem letu naraščala po več kot 10-odstotnih stopnjah, se je ta tokrat zvišala za 2,3 odstotka.
Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila rast BDP v tretjem trimesečju na četrtletni ravni 0,3 odstotka, kar je bistveno manj od 1,7-odstotne rasti v drugem četrtletju. Na medletni ravni je bila rast BDP po desezoniranih podatkih v tretjem četrtletju 3,4-odstotna.
Slovensko gospodarstvo je tako na poti, da uresniči najnovejše napovedi o celoletni gospodarski rasti, ki se gibljejo pri treh odstotkih oz. nekoliko nad to ravnjo. Najbolj optimističen je z oceno o 3,8-odstotni rasti urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Banka Slovenije: Gospodarska rast ostaja solidna, a obeti so negotovi
Banka Slovenije ob objavi podatkov statističnega urada ugotavlja, da gospodarsko aktivnost še naprej podpirajo domača potrošnja, ugodne razmere na trgu dela in rast izvoza.
BDP je bil med julijem in septembrom medletno višji za 3,7 odstotka, v prvih devetih mesecih leta pa je rast dosegla 3,9 odstotka. Na četrtletni ravni se je rast sicer upočasnila na 0,3 odstotka.
Po ocenah centralne banke so k rasti pomembno prispevali poraba gospodinjstev, državna potrošnja ter izvoz. Ugodne razmere na trgu dela še naprej podpirajo zasebno potrošnjo, medtem ko državna poraba raste tudi zaradi uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe in večje zaposlenosti v javnem sektorju.
Po drugi strani se je investicijska aktivnost občutno umirila. Po več četrtletjih dvomestne rasti so se investicije ohladile predvsem zaradi zaključevanja projektov, financiranih z evropskimi sredstvi, in zmanjšanja gradbene aktivnosti. Ustavila se je tudi rast investicij v opremo in stroje.
Pozitivno je po daljšem obdobju znova prispevala tudi menjava s tujino. K temu sta pripomogla solidna rast izvoza in počasnejša rast uvoza.
Med posameznimi dejavnostmi so bila gibanja večinoma ugodna. Dodana vrednost je rasla v zasebnih storitvah, javnem sektorju in predelovalnih dejavnostih, kjer je k rezultatu pomembno prispevala proizvodnja motornih vozil.
V Banki Slovenije kljub dobrim rezultatom opozarjajo na negotove mednarodne razmere. Geopolitične napetosti in višje cene energentov po njihovih ocenah povečujejo inflacijske pritiske ter predstavljajo tveganje za nadaljnjo gospodarsko rast in zunanje povpraševanje.
Natančnejšo oceno prihodnjih gospodarskih gibanj bo centralna banka predstavila v novih napovedih, ki jih bo objavila decembra.
Umar: Upočasnitev gospodarske rasti je bila pričakovana
Upočasnitev slovenske gospodarske rasti v tretjem četrtletju je bila po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakovana. Bruto domači proizvod (BDP) je bil medletno višji za 3,7 odstotka, kar je sicer manj kot v drugem četrtletju, a še vedno precej nad povprečjem evrskega območja.
Vršilec dolžnosti direktorja Umarja Tomaž Perše je pojasnil, da sta bila glavna razloga za počasnejšo rast upad izvoza in občutno umirjanje gradbenih investicij.
"Ključna razloga za znatno upočasnitev rasti BDP glede na predhodno četrtletje sta bila skladno s pričakovanji tekoči upad izvoza in gradbenih investicij." Kljub temu ostajajo izvozni rezultati ugodni. Rast izvoza je znašala 3,9 odstotka, k čemur so pomembno prispevali farmacevtska industrija, proizvodnja električnih vozil, transportne storitve in turizem. Pozitiven vpliv na gospodarsko rast je imela tudi menjava s tujino, saj se je uvoz močno umiril.
Na domačem trgu je rast še naprej podpirala zasebna potrošnja. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 3,7 odstotka, predvsem zaradi višjih razpoložljivih dohodkov in nadaljnje rasti prodaje avtomobilov ter neživilskih izdelkov.
Po drugi strani se je investicijska dejavnost občutno ohladila. Rast investicij v osnovna sredstva se je z 14,4 odstotka v drugem četrtletju znižala na 2,1 odstotka, kar je predvsem posledica zaključevanja večjih gradbenih projektov in iztekanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.
Umar ob objavi podatkov ocenjuje, da za zdaj ni večjih odstopanj od jesenske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2026. Kljub temu ostajajo tveganja v mednarodnem okolju visoka, predvsem zaradi geopolitičnih napetosti, gibanja cen energentov ter možnih motenj v dobavnih verigah.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗