Nevladniki: Interventni zakon omejuje odškodninsko odgovornost delodajalcev za poškodbe
Slovenija
Kampanja pred referendumom o intervencijskem zakonu
16. november 2026 ob 14.42 • MMC RTV SLO, STA
Interventni zakon za razvoj Slovenije "šokantno in nevarno" omejuje odškodninsko odgovornost delodajalcev za poškodbe delavcev, opozarjajo nevladniki. Sindikati pa dvomijo, da bodo v letu 2027 izplačane vse pravice zaposlenih.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić, interventni zakon predvideva, da se bo raven dokazovanja za uveljavljanje regresnega zahtevka v primeru poškodbe pri delu zvišala z malomarnosti na hudo malomarnost delodajalca. "Torej bo treba še bolj dokazovati, da gre za hudo malomarnost delodajalca pri poškodbi pri delu, limitiran pa bo tudi znesek same odškodnine na dvajsetkratnik najnižje pokojninske osnove," je povzel.
Oglas
Spomnil je, da ima ta ukrep dolgo brado, saj so si delodajalske organizacije zanj prizadevale več let. Po njegovem mnenju zato pri tem ne gre za vsebinski predlog, ampak za interes delodajalcev, da se znebijo odgovornosti pri zagotavljanju varnega delovnega okolja.
Interventni zakon po Lukićevih besedah z odpustki delodajalcem na na tem področju poslabšuje delovne pogoje. Posledično pričakuje več poškodb pri delu.
Če bi se z interventnim zakonom želelo spodbujati razvoj, bi se pogoje za delodajalce, ki imajo težave z varnostjo pri delu, zaostrilo, in jih prisililo, da v kakovostnejša in varnejša delovna mesta vložijo več kapitala, pa je ocenil predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič. "A tega ta zakon ne počne, počne nasprotno, daje potuho slabim delodajalcem in jim omogoča, da še naprej poslujejo s svojim poslovnim modelom, ki temelji na intenzivnem izkoriščanju delavcev," je prepričan.
Kot je pojasnil, trenutni sistem predvideva, da če se delavec poškoduje pri delu, potem strošek zdravljenja pade na delodajalca, prav tako strošek bolniškega nadomestila. S tem je sistem po Kovačičevih besedah vgradil ekonomsko spodbudo delodajalcem, naj skrbijo za varnost pri delu.
"Tako imenovani interventni zakon tu prinaša odpustek tistim delodajalcem, ki z delavci ravnajo slabo, bodisi zato, ker so lastniki preveč pohlepni, bodisi zato, ker so to podjetja, ki životarijo," je bil kritičen.
Sindikati: Proračun napoved varčevanja v primeru interventnega zakona
Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da bodo vse zakonske pravice izplačane, ampak to še ne odgovori na vprašanje, ali bodo te pravice tudi v prihodnje ostale enake, je na skupni novinarski konferenci sindikatov dejala predsednica konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Evelin Tožbar. Sindikati zahtevajo odgovor, kako se bo zapolnila luknja, ki bi jo v javnih financah povzročil zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Tudi ob zakonu za uravnoteženje javnih financ leta 2012 se je govorilo o nujnih ukrepih, posledice pa so občutili zaposleni, upokojenci in družine, je opozorila.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je opozoril, da okoli 330 milijonov evrov manj za socialne transferje pomeni, da bo upravičencev do teh izplačil po izračunih fiskalnega sveta za od petine do tretjine manj. Če naj bi se ta znesek privarčevalo z boljšim nadzorom izpolnjevanja pogojev, torej to pomeni, da naj bi sistem zlorabljala tretjina prejemnikov, kar pa ne drži, je poudaril.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je zanikal, da so socialni partnerji dosegli dogovor o uskladitvi olajšav in dohodninskih razrezov - sindikati so predlagali uskladitev za 10,15 odstotka, na kar pa finančno ministrstvo ni pristalo, ker da ni denarja za to, in uskladitev bo 6,225-odstotna. "To je po našem prepričanju jasen znak, da do naslednjega koraka po uveljavitvi interventnega zakona, ki plače razbremenjuje samo najbogatejšim, torej razbremenitve tudi ostalih, ne bo prišlo," je dejal.
Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je opozoril na morebitno manipuliranje z izračuni posledic interventnega zakona. Povedal je, da je direktor zavoda za pokojninsko zavarovanje Marjan Papež svetu zavoda najprej predstavil izračune, da bo v pokojninski blagajni zaradi interventnega zakona 640 milijonov evrov manj prihodkov. Nato pa je v DZ ista institucija govorila o manku v višini 325 milijonov evrov.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf se je vprašal, zakaj se ob dobrem položaju gospodarstva načrtuje manj denarja za ljudi v stiski, hkrati pa skozi interventno zakonodajo pripravlja privilegije za najbolje plačane. "Govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega," je o vladajoči politiki menil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Opozoril je, da v proračunu ni predvidenih sredstev za zvišanje plač v javnem sektorju, kot je bilo dogovorjeno, in da vlada napoveduje reformo plačnega sistema po stebrih z manj denarja.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗