Višja udeležba, slaba zastopanost žensk in pomoč umetne inteligence. Kaj prinaša drugi krog?
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Oglas
Lokalne volitve so edine volitve, za katere točno vemo, kdaj bodo nastopile, a so se, podobno kot pred štirimi leti, tudi tokrat znašle v zelo "zasedenem" letu, ki se je začelo s parlamentarnimi volitvami in se nadaljuje z referendumi. Povprečna volilna udeležba v prvem krogu je bila po doslej znanih podatkih okoli 54-odstotna in s tem znatno višja kot leta 2022, ko je na volišča odšlo le 42 odstotkov volivcev. "Lokalne volitve letos očitno niso postale kolateralna škoda ostalih glasovanj. Na volitvah in na referendumih se je videlo, da so se aktivirali zlasti mladi," spomni politologinja Simona Kukovič s Fakultete za uporabne družbene študije.
Po oceni profesorja za upravno pravo in pravo javne uprave Boštjana Brezovnika z Evropske pravne fakultete pa višja udeležba izraža zavedanje ljudi, da so lokalne volitve zelo pomembne za soustvarjanje kraja, v katerem prebivamo. "Malo me je vendarle presenetila, glede na to, da smo v zadnjih desetletjih po celotni Evropi priča volilni apatiji na lokalni ravni." Morda pa je umeščenost lokalnih volitev med referendume delovala celo spodbudno, razmišlja Brezovnik. "Zaradi razmer na nacionalni ravni, politične vpletenosti in tudi družbenega razkola, kateremu smo bili priča na referendumih, so se občani in občanke začeli zavedati, da vsak glas dejansko šteje."
V Ljubljani za 15 odstotnih točk višja udeležba. Drugi krog nevaren za stare župane.
Za kar 15 odstotnih točk je bila volilna udeležba višja v Ljubljani, kjer je župana Zorana Jankoviča prvič po 20 letih doletel drugi krog. Leta 2022 je v prvem krogu v prestolnici na volišča prišlo nekaj manj kot 40 odstotkov Ljubljančanov, včeraj po do zdaj znanih podatkih več kot 55 odstotkov.
Drugi krog v Ljubljani sicer ni presenečenje. Presenečenje smo doživeli na začetku volilne kampanje, ko je postalo jasno, kdo vse je vložil kandidaturo za župana. "Kot protikandidati so se pojavili ljudje, ki so bili Jankovićevi politični sopotniki, vsaj v smislu politično-nazorskega pogleda, in so ga v kampanji tudi kar ostro kritizirali," opaža Kukovič. Stranke so v boj za župansko mesto za razliko od prejšnjih let poslale resnejše kandidate. "Doslej stranke v Ljubljani niso nastopale s prvokategorniki, letos pa so bili tu Luka Mesec, Anton Rop, Klemen Boštjančič," izpostavi Kukovič. "A če obstoječi župan pride v drugi krog, se običajno znajde v težavah" opozarja Simona Kukovič. Uspeh starih županov v drugem krogu je le okoli desetodstoten, saj večina volivcev, ki je v prvem krogu podprla protikandidate, v drugem krogu izbere svežino.
"Očitno je vsem štirinajstim kandidatom, ki so kandidirali ob Jankoviću, uspelo odvzeti glasove v prvem krogu. Videli bomo, kam se bodo vsi glasovi, ki niso šli k aktualnemu, županu prelili. Ali jih bo uspel prepričati, da je še dober za vodenje Ljubljane, ali pa se mu bodo uprli," dodaja Brezovnik. Kukovič ob tem izpostavi ključno vprašanje: Bodo desni volivci v drugem krogu v Ljubljani sploh šli na volitve in če bodo šli, koga bodo volili? "Težko si predstavljam, da Luko Mesca," pripomni. Na drugi strani se zastavlja vprašanje, koga bodo podprli volivci, ki so glasovali za Klemna Boštjančiča in Antona Ropa? Trenutno je med Jankovićem (35 odstotkov) in Mescem (26 odstotkov) približno deset tisoč glasov razlike. "Bojim se, da bo volilna kampanja v naslednjih 14 dneh tako groba in grda, da se bo večina ljudi odločila, da ne gre na volitve, ker se jim bo vse skupaj malo priskutilo. Vmes pa imamo še volilno kampanjo za referendume…" spomni Kukovič. Brezovnik ob tem opozori na še en pomemben podatek. Janković je v mestnem svetu izgubil prepričljivo večino. "Glasovi so se sorazmerno razpršili in ne glede na to, kateri ob obeh kandidatov bo zmagal, bo moral iskati zelo resen konsenz pri vodenju glavnega mesta."
Maribor v iskanju nove vizije, krpanja financ in zmanjšanja zaostanka v razvoju
Drugi krog lokalnih volitev čaka tudi Maribor, kjer se bosta čez 14 dni pomerila SD-jev kandidat Matevž Frangež (28,2 odstotka) in radijski voditelj Bor Greiner (22,9 odstotka). Ko se je aktualni župan Saša Arsenovič odločil, da ne bo kandidiral, je s tem odprl prostor za novo vizijo mesta, meni Kukovič. Tudi v Mariboru drugi krog ni presenečenje, nekoliko presenetljiv je morda rezultat kandidatke Katje Koren, ki jo je jasno podprla trenutna vladna koalicija in je s slabimi 19 odstotki pristala na četrtem mestu. "Tudi osebno je precej poznana kot nekdanja športnica, a ne glede na uspehe, ji ni uspelo prodreti v drugi krog," izpostavi Kukovič. Razlika med Frangežem in Greinerjem je le okoli 2000 glasov, zato bo tekma gotovo zelo tesna. Oba sogovornika pa opozarjata, da Maribor potrebuje nove ideje o vodenju drugega največjega mesta v državi, "Trenutno, vsaj tako so pokazale razne raziskave, precej zaostaja za Ljubljano," opozarja Kukovič.
Brezovnik pa upa, da se bo v prihodnjih dveh tednih kampanja iz puhlega govoričenja premaknila v bolj konkretne vsebine. "Menim, da bomo v prihodnjih dveh tednih kandidata vsaj slišali, kam naj se Maribor obrne, glede na to, da smo kot mesto zelo močno zadolženi. Katerim investicijam se bo dalo prednost, kje se bodo iskala finančna sredstva? Mesto stagnira, zagotoviti bo potrebno finančna sredstva za vrsto investicij, ki bodo zelo pomembne za razvoj in da bomo zmanjšali to razliko med glavnim in drugim največjim mestom ter preprečili iz Maribora in širše okolice odliv delovne sile v Ljubljano. Ne pričakujem pa, da bo na koncu nekdo zmagal z bistveno večino." Zelo razpršeni so tudi glasovi, ki so jih volivci namenili mestnim svetnikom, kjer prav tako ni prepričljivega zmagovalca.
Na vsakih volitvah manj županjskih kandidatov
Množica kandidatov za župana v Ljubljani (15) in Mariboru (10) je izjema in ne pravilo tokratnih lokalnih volitev. Letos je v 212 slovenskih občinah kandidiralo 614 kandidatk in kandidatov oziroma najmanj doslej, medtem ko jih je bilo leta 2006 na primer 991. Kar 45 občin je imelo le enega kandidata, kar je sicer nekoliko bolje kot pred štirimi leti (51). V 64 občinah sta bila kandidata le dva. Zakaj? Županska funkcija ni privlačna, saj je slabo plačana in zelo zahtevna, menita sogovornika. "Občine imajo pristojnosti v več kot 170 zakonih. Področje je zelo široko, obseg financiranja je nizek. Župani kot predstavniki in zastopniki občin za odločitve, ki jih sprejemajo, odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, tako kazensko kot odškodninsko. V Sloveniji nikakor nismo vzpostavili sistema, ki bi bil stimulativen za to, da bi na lokalne volitve pritegnili izobražene in usposobljene ljudi," je kritičen Brezovnik.
Županska funkcija je zahtevna tudi zato, ker je razpeta med občinski svet in občinsko upravo, povezana je z ministrstvi, razmišljati mora o evropski ravni, kjer se črpajo sredstva. "Biti župan je danes dosti bolj profesionalizirana funkcija, kot recimo je bila takrat, ko smo lokalno samoupravo v Sloveniji šele vzpostavljali," je prepričana Simona Kukovič. Obenem pa meni, da je razlog za upad kandidatur tudi splošna klima v državi, kjer politične funkcije niso priljubljene. "Marsikdo si reče, kaj mi je tega treba. Hkrati je županska funkcija zelo izpostavljena."
Med županjskimi kandidati le 20 odstotkov žensk
Župani živijo med svojimi volivci, v lokalni skupnosti, o kateri odločajo, predvsem pa tam živijo tudi njihove družine. Morda je tudi to razlog za izrazito neuravnoteženo razmerje med moškimi in ženskami v lokalni politiki. Med županskimi kandidati je bilo, če nekoliko zaokrožimo, 80 odstotkov moških in 20 odstotkov žensk. Trend se sicer izboljšuje, leta 1994 sta bili v Sloveniji izvoljeni dve županji, v mandatu, ki se izteka, jih je 29. "Lokalna politike je še vedno peskovnik za moške," pripomni Kukovič. "Ženske temeljito premislijo, preden se odločijo za kandidaturo, saj zraven to potegne tudi družino, ki jo običajno nekako želijo zaščititi. Več županj mi je pripovedovalo, da ni težava v njih, temveč v njihovi družini in kakšen vpliv ima to nanjo." A tako Brezovnik kot Kukovič sta prepričana, da je lokalna politika zaradi nizkega števila žensk na nek način osiromašena. "Razne raziskave in analize kažejo, da županje precej več poudarka namenjajo t. i. mehkim politikam, medtem ko se moški župani in njihovi kolegi precej bolj usmerjajo v infrastrukturo, v kilometre asfaltiranih cest. Ideal je seveda nekje na sredini," meni Kukovič.
Uporaba umetne inteligence
Novost tokratne kampanje je, da jo je močno zaznamovala uporaba umetne inteligence, poudarja Simona Kukovič. "Nekateri so si z UI pisali programe, drugi so si pomagali z dizajni. Uporaba ni nujno slaba, saj je marsikdo, ki je plačal volilno kampanjo iz svojega žepa, na ta način prihranil nekaj denarja. Tista bolj negativna stran uporabe umetne inteligence pa je ta, da so nekateri kandidati volivcem celo odgovarjali s pomočjo umetne inteligence, kar se je v odgovorih tudi prepoznalo, da so z UI pisali programe ali pa se predstavljali s fotografijami, ki so jih obdelali z umetno inteligenco. Skoraj nikjer pa nisem opazila spoštovanja evropskega akta o umetni inteligenci, po katerem bi morala biti vsaka vsebina, ustvarjena z umetno inteligenco, tudi ustrezno označena."
Pretirana centralizacjia in druge zapostavljene teme predvolilne kampanje
Volilna kampanja je bila po oceni Kukovič v manjših, ruralnih občinah precej bolj vsebinska in problemska, v večjih občinah, zlasti v mestnih in predvsem v Ljubljani, pa dosti bolj ideološka. Nizko število županskih kandidatov predvsem izven mestnih občin se odraža tudi v pomanjkanju pestrosti, različnosti programov. "Pomembno je, da se pojavljajo s programi, ki so izvedljivi, v nasprotnem primeru se nam zgodi, kar se je tudi na teh volitvah pokazalo, da imamo zelo veliko število posameznic in posameznikov, ki so bolj ali manj populisti," meni Brezovnik, ki opaža tudi vse slabšo usposobljenost in šibko znanje kandidatk in kandidatov s področja lokalne samouprave. "Z izjemo starih županov, če jih tako poimenujemo, se kandidati ne zavedajo odgovornosti in obveznosti te funkcije. Naziv župana je lahko všečen, a za sabo potegne veliko dela in priprav, poznavanja celotne zakonodaje, javnih financ ter vseh drugih pristojnosti in nalog. V delu, ki sem ga spremljal, nisem zaznal, da bi razpolagali z nekim širšim znanjem," je nekoliko razočaran Brezovnik.
Tudi zato, ker bodo morale občine znati počrpati evropska sredstva iz obstoječe in prihodnje perspektive, če bodo žele pospešiti svoj razvoj. Brezovnik opaža, da so se lokalne skupnosti v zadnjih treh desetletjih usmerjale predvsem v zagotavljanje normalnih pogojev za življenje, ni pa jim uspelo zagotoviti, da bi ljudje ostajali na periferiji in tam živeli udobno življenje. "Uspeli smo dograditi vodovodne sisteme, kanalizacije, ceste. Kraji se razvijajo, vendar smo se zelo, zelo odmaknili od temeljne družbene celice, od družine, čeprav je naloga občin tudi ta, da zagotovijo normalen tok življenja od rojstva do smrti v neki lokalni skupnosti." Tega na ravni države nismo uspeli vzpostaviti, ocenjuje. Slovenija je, kot opozarja, pretirano centralizirana, število delovnih mest v Ljubljani se le še povečuje. Skupno je v državi več kot pol milijona dnevnih migrantov. "Kar pomeni, da smo delovno aktivne ljudi odmaknili od družin, zaradi česar imamo zelo velike probleme. Če preverite statistiko porasta rabe alkohola, tobaka, drog v zadnjem desetletju, smo doživeli popolno ekspanzijo." A gre za vsebine, ki so v volilni kampanji tako s stani kandidatov, kot medijev ostale prezrte. Brezovnik si želi, da bi vsaj v drugem krogu nekoliko prodrle v ospredje.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗