Ah, ta leta: Samo ljubezen

Ah, ta leta

Mestna občina Ljubljana javnim ustanovam podeljuje certifikat "LGBT prijazno" in dobil ga je tudi DSO Vič

16. november 2026 ob 12.14 • MMC RTV SLO

Tiha generacija ni samo tista, ki se je rodila med veliko depresijo in koncem druge svetovne vojne (1928–1945). Tiha je tudi tista generacija, ki se je rodila ali odraščala po drugi svetovni vojni in molčala o svoji spolni usmeritvi.

Gosta Helene Pirc sta Mojca Urek in Mihael Nedeljko. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Danes so njeni predstavniki v povprečju stari 75 let in se – čeprav imajo enake pravice kot preostali državljani – tudi na starost spoprijemajo s starimi strahovi in novimi pomisleki.

Oglas

(Po navadi) nevidni med nami

Za uspešno staranje je pomembno duševno in telesno zdravje, k čemur najbolj pripomore socialna mreža, je pokazala raziskava o uspešnem staranju in občutenju zadovoljstva z življenjem pri starejših odraslih iz skupnosti LGBTQ+, ki jo je opravil socialni gerontolog dr. Mihael Nedeljko. "Ni pomembno, ali je okolje vas ali mesto, temveč ali je vključujoče – okolje, v katerem ni stigme, diskriminacije, obsojanj." Za večino starejših istospolno usmerjenih, ki vstopajo v institucionalno oskrbo, je takšno okolje izjemno pomembno, saj so številni med njimi dolga leta preživeli v molku ali še molčijo. Velik del starejše populacije se namreč ni nikoli razkril. "Ti ljudje so se prilagodili družbenim normam in okolju, v katerem so se rodili. Naučili so se, če tako rečem, voziti slalom: doživljali so negativne izkušnje in se naučili prilagoditvenih tehnik, da lahko preživijo," pravi sogovornik. Takšno skrivanje in taktiziranje pa je predvsem stresno, povzroča duševne stiske, izgublja se občutek varnosti. "Kljub temu pa bodo ti ljudje za socialni in zdravstveni sistem nevidni, ker so se zaradi bojazni odločili, da bodo skriti in ne bodo prosili za pomoč," pojasnjuje dr. Mojca Urek, sociologinja s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Za socialni in zdravstveni sistem bodo osebe iz skupnosti LGBT nevidne, saj so se zaradi bojazni odločile, da bodo skrite in ne bodo prosile za pomoč.

Vsi enaki – dve plati medalje

Na to, da mnogo institucij še vedno ni pripravljenih govoriti o obravnavi starejših oseb iz skupnosti LGBT, po navadi kaže odgovor, da se jim o tem ni treba pogovarjati, "kajti oni vse obravnavajo enako", opozarja pisateljica in pionirka aktivizma LGBT Suzana Tratnik. "To je verjetno res, ampak če o neki stvari ne govoriš, to ne pomeni, da jo sprejemaš in toleriraš. O tem je treba govoriti, treba je ustvariti varno okolje, v katerem se ali razkriješ ali pa ne pričakuješ nekih povratnih ukrepov."

dr. Mojca Urek. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Tudi Urek razlaga, da "vsi enaki" lahko pomeni, da so zaposleni popolnoma neobčutljivi za življenjski potek in posebnosti posameznika – in to katerega koli, ne nujno samo istospolno usmerjenih, ki se "bojijo, da se bodo morali, ko pridejo v institucionalno oskrbo, spet skriti, da bi se počutili varne. Standard v domovih je dvoposteljna soba in nikoli ne veš, kdo bo tvoj sostanovalec, mogoče tudi nekdo, ki se je boril proti pravicam oseb iz skupnosti LGBT." Strahovi teh ljudi so veliki. Vprašanje, kaj bo z njimi, ko bodo izgubili svoj podporni steber in bodo v skrbstvu drugih, odpira nove dileme in stare rane. "Bodo spet potisnjeni v omare, če so kasneje vendarle – zaradi vseh sprememb v družbi – spregovorili? Mislim, da se pri tem odpira pomembno vprašanje različnosti ljudi, ki bodo vstopali ali vstopajo v te ustanove," meni dr. Roman Kuhar, sociolog s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Mislim, da bi se vsi morali zavzemati za to, da bo naše bivanjsko okolje vključujoče in da ne bomo obsojali ljudi na podlagi spolne usmerjenosti.

Pot do varnega okolja

Mestna občina Ljubljana javnim ustanovam podeljuje certifikat "LGBT prijazno" in dobil ga je tudi DSO Vič. Dobra volja še ne reši vsega, a vsaj na simbolni ravni pokaže, da so se zaposleni izobraževali in da so zavezani enaki obravnavi, je prepričana Urek in dodaja, da se oseba LGBT, ki vidi tak certifikat, počuti varneje. Vključujoče bivanjsko okolje pa je temelj, poudarja socialni gerontolog Nedeljko. "Mislim, da bi se vsi morali zavzemati za to, da bo naše bivanjsko okolje vključujoče in da ne bomo obsojali ljudi na podlagi spolne usmerjenosti, identitete ali spolnega izraza."

dr. Mihael Nedeljko. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Tudi izobraževanje je temelj sobivanja in na področju socialnega dela ga že izvajajo na Fakulteti za socialno delo UL pri temi predmeta LGBTQ+ perspektive za socialno delo – starost in spolne izbire. Na drugi strani pa Nedeljko opozarja na velik primanjkljaj v izobraževanju o tej tematiki na področju zdravstvene nege. "Imamo osem ali devet fakultet za zdravstveno nego, pa nobena nima kurikuluma, ki vključuje vsebine, povezane z delom s temi osebami. Kako bodo ljudje, ki nimajo kompetenc, delali z njimi?" Da so osebe LGBT v družbi še vedno izrazito stigmatizirane, se kaže tudi v sovražnem govoru, še posebej na družbenih omrežjih. (Anonimno) ga lahko prijavite tudi po spletu, obrazec za prijavo ima na svoji spletni strani Društvo Parada ponosa, v katerem se s sovražnim govorom aktivno ukvarjajo in razvijajo strategije odzivanja nanj.

Več v oddaji ob 17.15 na TV SLO 1.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅