Desnica utrjuje položaj, Svoboda plačuje ceno zanemarjanja terena

Delni izidi lokalnih volitev kažejo, da SDS ostaja najmočnejša med večjimi strankami po številu županov, NSi pa je edina, ki je občutneje povečala število svetniških mandatov. SLS in SD izgubljata lokalno moč, Gibanje Svoboda tudi po štirih letih ni doseglo pričakovanega preboja.

Demokrati so ob prvem nastopu dobili prve župane in svetnike, Resni.ca pa kljub podvojitvi števila kandidatov za občinske svete ni izboljšala rezultata. V mestnih občinah ostaja najmočnejša SD, vendar se bo o polovici županskih položajev odločalo v drugem krogu.

FOTO: Delo

Lokalne volitve so znova pokazale, da se politična razmerja na državni in lokalni ravni ne prekrivajo nujno. Stranke, ki imajo pomembno vlogo v državnem parlamentu in vladi, nimajo samodejno tudi močne lokalne infrastrukture. Nasprotno pa nekatere tradicionalne stranke, predvsem SDS in NSi, ohranjajo razmeroma stabilno mrežo županov in občinskih svetnikov.

Po prvem krogu, katerega rezultati so bili v bazi Državne volilne komisije zabeleženi 16. novembra ob 8. uri, je bilo županov izvoljenih v 167 od 212 občin. V 45 občinah bo potreben drugi krog. Zato je mogoče za zdaj primerjati predvsem število županov, izvoljenih v prvem krogu, pri čemer je treba upoštevati, da so končni rezultati leta 2022 že vključevali oba kroga.

SDS edina med večjimi strankami povečala število županov

SDS je v prvem krogu dobila 16 županov, enega več kot leta 2022 v prvem krogu. Po koncu prejšnjih volitev je imela 18 županov, letos pa ima še šest kandidatov v drugem krogu. Tako ima med večjimi strankami trenutno najmočnejšo župansko mrežo.

Toda pri interpretaciji rezultata je pomembno upoštevati tudi koalicijske kandidature. Če štejemo samo kandidate, ki jih je predlagala SDS sama, je letos dobila devet županov, leta 2022 pa 11. Del letošnjega rezultata je torej rezultat skupnih kandidatur z drugimi strankami.

Izrazitejši padec je pri SLS. Ta je v prvem krogu dobila 11 županov, pet manj kot leta 2022, ko jih je bilo 16. Po koncu prejšnjih volitev je imela 19 županov. Letos ima v drugem krogu še dva kandidata. Pri samostojnih kandidaturah je padec s 15 na sedem županov.

Podobno je pri SD, ki je v prvem krogu dobila devet županov, leta 2022 pa 11. Takrat jih je po koncu obeh krogov imela 15. SD ima sicer letos največ kandidatov v drugem krogu med primerjanimi strankami, kar devet, zato lahko še občutno izboljša trenutni izkupiček. Vendar tudi pri njej upada število samostojnih zmag: s 14 na osem.

NSi je v prvem krogu dobila 12 županov, tri manj kot leta 2022, ko jih je po koncu volitev imela 16. V drugi krog se je uvrstilo še sedem njenih kandidatov. Njena zgodba je precej boljša pri občinskih svetih, kjer je dosegla najboljši rezultat med primerjanimi strankami.

NSi krepi občinske svete, SLS in SD izgubljata tudi tam

Če pri županskih volitvah trenutno vodi SDS, je pri večinsko izvoljenih občinskih svetnikih najuspešnejša NSi. Število mandatov je povečala s 95 leta 2022 na 107 letos. To je 12 mandatov več in najboljši rezultat med primerjanimi strankami.

SDS je ostala skoraj na enaki ravni: s 97 je padla na 96 mandatov. SLS je izgubila 25 mandatov, s 79 jih je padla na 54, SD pa je z 34 zdrsnila na 18. Gibanje Svoboda je število mandatov zmanjšalo z 11 na pet.

Demokrati so ob prvem nastopu dobili devet mandatov, kar je za novo stranko spodbuden začetek. DeSUS, ki je imel leta 2022 sedem mandatov, jih letos po večinskem sistemu nima več.

Podatki tako kažejo, da NSi kljub nekoliko slabšemu županskemu izkupičku utrjuje svojo lokalno organizacijo. Nasprotno pa SLS in SD izgubljata tudi predstavništvo v občinskih svetih, kar lahko dolgoročno oslabi njuno sposobnost vplivanja na lokalno politiko.

Gibanje Svoboda: 44 kandidatov, za zdaj dva župana

Gibanje Svoboda je letos predlagalo ali podprlo 44 kandidatov za župane, leta 2022 pa 53. V prvem krogu sta bila izvoljena dva, enako kot pred štirimi leti. Po koncu volitev 2022 je imela štiri župane.

V drugi krog se je uvrstilo še pet kandidatov: Urška Lahajnar v Cerknem, Samo Turel v Novi Gorici, Daniel Radešić v Izoli, Jurij Lep v Selnici ob Dravi in Katja Čehovin v Postojni.

Dva kandidata Svobode sta prvi krog končala na prvem mestu, trije na drugem. Med njimi je tudi Radešić, ki ga poleg Svobode podpirata še SD in Levica. Brez koalicijskih kandidatur ima Svoboda štiri kandidate v drugem krogu.

V Ljubljani je medtem njen kandidat Klemen Boštjančič končal na tretjem mestu, v Mariboru pa Andrej Matvoz prav tako ni napredoval v drugi krog. V občinskih svetih je Svoboda z 11 padla na pet večinskih mandatov.

Za stranko, ki je v preteklem mandatu s precejšnjo večino vodila državno vlado, je to precej skromen lokalni rezultat. Čeprav ima še možnost izboljšati županski izkupiček, se za zdaj ni pokazala kot pomembnejša županska sila.

Demokrati že do prvih županov

Demokrati so na svojih prvih lokalnih volitvah nastopili z 21 županskimi kandidati. Dva sta bila izvoljena že v prvem krogu, še eden se je uvrstil v drugi krog. V občinskih svetih so dobili devet mandatov po večinskem sistemu.

Za novo stranko je to spodbuden začetek. Vendar bo šele prihodnje obdobje pokazalo, ali lahko prve uspehe spremenijo v trajnejšo lokalno organizacijo in mrežo, primerljivo s tisto, ki jo imajo tradicionalne stranke.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Levica: župan v Celju, pomembne tekme še v drugem krogu

Levica je v prvem krogu dobila enega župana, vendar gre za skupno kandidaturo Matije Kovača v Celju, ki so ga podprle tudi SD in Gibanje Svoboda. Če bi šteli samo kandidate, ki jih je predlagala izključno Levica, stranka ni dobila nobenega županstva.

V drugi krog so se uvrstili še trije kandidati, ki jih je podprla: Matevž Frangež v Mariboru, Daniel Radešić v Izoli in Luka Mesec v Ljubljani.

Frangež je prvi krog končal na prvem mestu z 28,17 odstotka glasov, Mesec pa na drugem z 26,16 odstotka. Radešić je dobil 40,14 odstotka.

Za Levico so te kandidature pomembne predvsem zaradi možnosti, da se uveljavi tudi zunaj državne politike. Vendar je njena lokalna infrastruktura še vedno precej omejena, zato bodo izidi drugega kroga pomemben preizkus njene sposobnosti pridobivanja podpore na terenu.

Resni.ca: več kot dvakrat toliko kandidatov, a le en svetnik

Resni.ca je na letošnjih volitvah povečala število kandidatur, vendar to ni prineslo večje zastopanosti. Za župane je kandidiralo deset njenih kandidatov, leta 2022 jih je bilo devet. Nobeden se ni uvrstil v drugi krog, stranka pa ni dobila nobenega župana.

Najboljši rezultat je dosegel Slavko Moharič v Trnovski vasi, kjer je dobil 18,9 odstotka glasov in končal na drugem mestu. Pred štirimi leti je tam dosegel 11,9 odstotka. V Kranju, kjer je leta 2022 Zoran Stevanović dobil 17,4 odstotka in končal na tretjem mestu, je letošnji kandidat Vekoslav Panigaz dosegel le 2,5 odstotka.

Še bolj zgovorni so podatki o kandidatih za občinske svete. Resni.ca je njihovo število povečala s 101 leta 2022 na 215 letos, kandidirala je v 39 občinah. Kljub temu je dobila samo en mandat, in sicer Panigazov v Kranju. Pred štirimi leti sta bila izvoljena dva njena svetnika, Simon Permozer v Idriji in Sergej Ivanuša na Ptuju.

Stranka je torej več kot podvojila število kandidatur za občinske svete, število izvoljenih predstavnikov pa prepolovila. To kaže, da širitev kandidatur še ne pomeni tudi primerljivega povečanja volilne podpore. Resni.ca za zdaj ostaja precej bolj prepoznavna na državni politični ravni kot v občinskih strukturah.

Mestne občine: SD ostaja najmočnejša, šest županov še ni znanih

Posebno poglavje lokalnih volitev so mestne občine. V šestih od dvanajstih je bil župan izvoljen že v prvem krogu, v preostalih šestih bo odločal drugi krog.

Med strankami je za zdaj najuspešnejša SD, ki je dobila tri župane, čeprav gre pri enem za skupno kandidaturo z Levico in Gibanjem Svoboda. Preostale tri občine so osvojili kandidati skupin volivcev.

FOTO: Dejan Javornik

V prvem krogu so bili izvoljeni Matija Kovač v Celju, Damjan Anželj v Murski Soboti in Peter Dermol v Velenju. Kovač je zmagal s 64,8 odstotka, Anželj s 65,3 odstotka in Dermol z 62,8 odstotka glasov. Vsi trije so prepričljivo zmagali.

Med neodvisnimi kandidati so bili izvoljeni Janez Kerin v Krškem, Gregor Macedoni v Novem mestu in Tilen Klugler v Slovenj Gradcu. Macedoni je dobil 72,2 odstotka glasov, Klugler pa je bil edini kandidat in je prejel vse glasove, oddane za župana.

Rezultat SD je glede na prejšnji dve volilni preizkušnji nekoliko slabši. Leta 2018 in 2022 je imela v mestnih občinah po štiri župane. Letos je v prvem krogu izgubila Kranj, kjer se je kandidatka NSi Irena Dolenc uvrstila v drugi krog, in Ptuj, kjer se bo za nov mandat potegovala Nuška Gajšek.

V šestih mestnih občinah, kjer bo drugi krog, so razmerja zelo različna.

V Ljubljani se bo Zoran Janković, ki je leta 2022 zmagal že v prvem krogu s 61,8 odstotka glasov, tokrat za zmago pomeril z Luko Mescem. Janković je prvi krog končal pri 35 odstotkih, Mesec pri 26,2 odstotka. Gre za eno najodmevnejših tekem drugega kroga, saj bi morebitna zmaga Mesca pomenila konec dolgoletne Jankovićeve prevlade v prestolnici.

V Mariboru je prvi krog na prvem mestu končal Matevž Frangež s 28,2 odstotka, drugi je Bor Greiner z 22,9 odstotka. V Novi Gorici vodi Samo Turel s 33,4 odstotka pred Bogdanom Česnikom, ki je dobil 23,7 odstotka.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Na Ptuju se bo Nuška Gajšek, ki je dobila 44,9 odstotka glasov, pomerila z Jankom Šircem, v Kopru se bosta pomerila Aleš Bržan in Nik Popovič, oba kandidata lokalnih list.

Mestne občine tako znova potrjujejo, da strankarska pripadnost ni nujno odločilna. V letu 2022 je bilo med dvanajstimi župani šest strankarskih kandidatov in šest kandidatov skupin volivcev. Letos so v prvem krogu razmerja enaka, vendar bo končna slika odvisna od drugega kroga.

Zanimivo je tudi, da je SD v mestnih občinah ohranila najmočnejšo strankarsko mrežo, čeprav na splošni ravni izgublja župane in svetniške mandate. To kaže, da ima stranka še vedno močna lokalna jedra, predvsem v nekaterih tradicionalnih urbanih središčih.

Eden najpomembnejših podatkov letošnjih volitev je velika prevlada nestrankarskih županskih kandidatur. Med 167 župani, izvoljenimi v prvem krogu, jih je 128 kandidiralo brez formalne strankarske oznake: 112 kot skupina volivcev in 16 na lokalnih listah. Leta 2022 je bilo takšnih županov po koncu obeh krogov 149.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅