Olajšanje z zadržkom

Obveznice znova ponujajo privlačnejše tekoče donose.

Aleš Čačovič, Triglav Investments Foto Jernej Lasic

Galerija

Aleš Čačovič, Triglav Investments Foto Jernej Lasic

Obvezniški trgi so od začetka oktobra vendarle nekoliko zadihali. Znižanje donosnosti je spodbudilo okrevanje obvezniških indeksov in vlagateljem prineslo nekaj olajšanja po zahtevnem tretjem kvartalu. Vzrok za to je bila predvsem zmaga demokratov na vmesnih volitvah, kar je vsaj kratkoročno znižalo geopolitično premijo v cenah nafte in naftnih derivatov ter posledično dolgoročna inflacijska pričakovanja. Toda pod mirnejšo površino tveganja še vedno ostajajo. Vzroki zanje se na obeh straneh Atlantika nekoliko razlikujejo: v ZDA ostajajo v ospredju skrb zaradi trdovratne inflacije in možnosti dodatnega zaostrovanja denarne politike, v Evropi pa vse več pozornosti vzbujajo javne finance in politična negotovost, ki izhaja predvsem iz Francije.

Ameriško gospodarstvo se kljub visokim obrestnim meram še vedno drži na relativno visokih obratih. Oktobrski podatki o inflaciji in zaposlenosti so presegli pričakovanja, zato finančni trgi še naprej ohranjajo pričakovanja, da se bo naslednji dvig obrestne mere v ZDA zgodil decembra, dva dodatna dviga pa naj bi sledila še v prihodnjem letu. Nedavna povečana volatilnost na ameriških delniških trgih, še posebej pri tehnoloških delnicah, je v zadnjem mesecu lahko delno prispevala tudi k podpori obveznicam. Sicer pa močna gospodarska rast, vztrajna storitvena inflacija in možnost dodatnih dvigov obrestnih mer vsekakor omejujejo prostor za trajnejšo rast cen obveznic.

Sporočilo ECB na njenem zadnjem zasedanju je bilo pri tem precej jasno: težav posamezne države ne bo reševala s prilagajanjem svojega portfelja ali samodejno uporabo protikriznih instrumentov.               Foto Heiko Becker/Reuters

Če so v ZDA glavni problem obrestne mere, je evropska zgodba vse bolj politična. Francija je postala najvidnejši opomnik, da vlagatelji niso več pripravljeni spregledati visokega dolga, počasne rasti in političnih blokad. Razmik med donosnostjo desetletne francoske in nemške obveznice se je oktobra povečal na 175 bazičnih točk, kar je največ po dolžniški krizi evrskega območja leta 2011. Donosnost desetletne francoske obveznice je tako dosegla in celo presegla pet odstotkov. Sporočilo ECB na njenem zadnjem zasedanju je bilo pri tem precej jasno: težav posamezne države ne bo reševala s prilagajanjem svojega portfelja ali samodejno uporabo protikriznih instrumentov. Fiskalna neravnotežja mora odpraviti politika. Prav ta drža pojasnjuje, zakaj so razmiki med donosnostmi francoskih in nemških obveznic bolj ali manj ostali povišani, medtem ko so se razmiki pri drugih državah opazneje znižali. Podobne proračunske problematike, kot trenutno pesti Francijo in Belgijo, v drugih državah za zdaj ni zaznati, zato bi bili večji razmiki donosnosti tudi drugod bolj ali manj neupravičeni.

Za vlagatelje je nauk precej preprost. Obveznice znova ponujajo privlačnejše tekoče donose, vendar visoka kuponska donosnost še ne pomeni mirne poti. V ZDA bo smer trga določalo vprašanje, koliko dodatnega zaostrovanja je še pred Fedom. Za Evropo velja podobno, poleg tega pa bo ključno, ali bodo države prepričale vlagatelje, da imajo javne finance pod nadzorom. Dokler odgovora na ti vprašanji ne bosta jasna, ostaja najbolj smiselna kombinacija kakovosti, nekoliko višje obrestne občutljivosti in previdnega prevzemanja kreditnega tveganja.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅