InnoFuture Bridge 2026: Disrupcija je priložnost za tiste, ki so pripravljeni na spremembe

Lars Faeste, Conscia: »Na disrupcijo ne glejmo zgolj kot na grožnjo, pred katero se moramo zaščititi. Najboljši voditelji razmišljajo, kako jo lahko aktivno izkoristijo. Ne sprašujejo se le o tem, kako obvladovati tveganja, temveč tudi prepoznavajo nove poslovne priložnosti, ki se s tveganji odpirajo njihovim podjetjem.« Foto: Arhiv Conscie

NIL, del skupine Conscia, je podprl mednarodni dogodek InnoFuture Bridge 2026, ki je v Ljubljani povezal vodilne predstavnike gospodarstva, tehnologije, znanosti in podjetništva. Med govorci je bil tudi Lars Faeste, izvršni direktor skupine Conscia, ki je poudaril, da varnost, digitalna suverenost in odpornost v času velikih sprememb niso zgolj nujni zaščitni ukrepi, temveč vse pomembnejši dejavniki poslovne rasti in konkurenčnosti.

Kako uspeti v svetu, ki ne pozna več stabilnosti

Kako voditi podjetje v okolju, kjer se poslovne razmere spreminjajo hitreje kot kadarkoli prej? Kako izkoristiti potencial umetne inteligence in drugih tehnoloških prebojev ter hkrati obvladovati nova tveganja? In kako organizacije pripraviti na prihodnost, ki je ne moremo natančno napovedati? Vse to so bila osrednja vprašanja dogodka InnoFuture Bridge, ki je pod naslovom The Future, In Hours – Not Years odprl razpravo o prihodnosti gospodarstva in družbe.

Disrupcija ni le grožnja, temveč tudi priložnost

V središču uvodnega pogovora What’s Next? How to Win in the Post-Stability Economy je bila kot najpomembnejša izpostavljena sposobnost organizacij, da se na spremembe ne le odzivajo, temveč jih znajo izkoristiti za svoj razvoj.

Lars Faeste je v svojem nastopu opozoril na vse tesnejšo prepletenost geopolitičnih napetosti, umetne inteligence, kibernetskih groženj in motenj v dobavnih verigah, katerih posledice se odražajo v digitalni infrastrukturi. Od nje pa so danes odvisni podjetja, gospodarstvo in družba.

Po napovedih Gartnerja naj bi svetovna poraba za umetno inteligenco leta 2026 dosegla 2,7 bilijona ameriških dolarjev, skoraj 50 odstotkov več kot leto prej. Hkrati se povečujejo kibernetska tveganja, geopolitične negotovosti vpliva jona poslovne odločitve, motnje v dobavnih verigah pa postajajo vse pomembnejši dejavnik tveganja.

Kljub temu Faeste na prihodnost gleda optimistično. Prepričan je, da morajo voditelji na disrupcijo pogledati tudi kot na priložnost za razvoj novih poslovnih modelov in konkurenčnih prednosti.

»Na disrupcijo ne glejmo zgolj kot na grožnjo, pred katero se moramo zaščititi. Najboljši voditelji razmišljajo, kako jo lahko aktivno izkoristijo. Ne sprašujejo se le o tem, kako obvladovati tveganja, temveč tudi prepoznavajo nove poslovne priložnosti, ki se s tveganji odpirajo njihovim podjetjem,« je poudaril Faeste.

To še posebej velja za področji kibernetske varnosti in digitalne suverenosti, ki po njegovem mnenju nista več zgolj nalogi IT-oddelkov, temveč vprašanji, o katerih morajo razmišljati odločevalci. Podjetja morajo poleg zaščite svojih sistemov prepoznati tudi priložnosti, ki jih prinašajo varnost, zanesljivost in zaupanje.

Zaupanje in odpornost kot temelja napredka

Digitalna suverenost ne pomeni nujno, da morajo podjetja in države vse tehnologije razvijati sami ali vse podatke hraniti znotraj svojih meja. Pomeni pa, da morajo ohraniti nadzor nad ključnimi digitalnimi zmogljivostmi in sposobnost delovanja tudi v najzahtevnejših razmerah. Takšna odpornost zahteva, da kibernetska varnost postane sestavni del poslovne strategije. Varnost namreč ni ovira za inovacije in razvoj, temveč njun temelj. Ko je zaupanje vgrajeno v temelje digitalne infrastrukture, lahko organizacije varneje uvajajo nove tehnologije, hitreje razvijajo storitve in samozavestneje izkoriščajo poslovne priložnosti.

Lars se je dotaknil tudi vpliva umetne inteligence na prihodnost dela. Avtomatizacija ponavljajočih se opravil spreminja naravo delovnih mest, zato bodo vse pomembnejši sposobnost učenja, prilagodljivost in radovednost zaposlenih.

»Biti pameten je nujen, vendar ne zadosten pogoj. Potrebujete tudi zagon in radovednost. Ko združite vse troje, lahko pridete zelo daleč,« je poudaril.

Prihodnost zahteva sodelovanje različnih znanj in pogledov

Faestejev nastop je bil del širše panelne razprave, v kateri so sodelovali tudi dr. Nadya Zhexembayeva, Peter Bakenecker, Petra Štefanič Anderluh in Niko Slavnič. Panelisti so odprli vprašanja prihodnosti poslovnih strategij v nestabilnem okolju, zaupanja v tehnologijo, vpliva umetne inteligence na delo in izobraževanje ter novih priložnosti, ki jih prinašajo znanstveni in biotehnološki preboji. Razprava je pokazala, da se prihodnost gospodarstva ne oblikuje zgolj s tehnološkim napredkom, temveč tudi z ljudmi, znanjem, sposobnostjo prilagajanja in premišljenimi odločitvami.

Tehnološki napredek potrebuje zaupanje

Prav razprave, kakršno je odprl InnoFuture Bridge, so pomembne za oblikovanje prihodnosti, ki jo želimo soustvarjati. Povezovanje različnih strok, izmenjava izkušenj in soočanje različnih pogledov nam pomagajo bolje razumeti spremembe ter prepoznati priložnosti, ki jih prinašajo. V NIL-u, ki je del skupine Conscia, verjamemo, da mora tehnološki napredek temeljiti na znanju, zaupanju in odgovornem razvoju.

To je tudi vodilo skupine Conscia, ki združuje dolgoletne izkušnje, mednarodno strokovno znanje in lokalno poznavanje okolja, da organizacijam pomaga graditi varno, zanesljivo in odporno digitalno infrastrukturo.S podporo dogodku InnoFuture Bridge želimo prispevati k dialogu o tem, kako tehnologijo in inovacije usmerjati v prihodnost, v kateri bodo podjetja in družba lahko uspevali. Kot je v svojem nastopu poudaril Lars Faeste, disrupcija ni samo nekaj, pred čimer se moramo zaščititi, temveč tudi priložnost, ki jo moramo znati prepoznati in izkoristiti.

Vsebino omogoča NIL, d. o. o.

内容来自 Finance.si,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅