Zofka Kveder, morje in Trst v literarnem večeru v živo

Leto Srečka Kosovela in Zofke Kveder

Spored radijskih iger od 16. do 22. novembra

16. november 2026 ob 9.41 • Ljubljana - MMC RTV SLO

V Uredništvu igranega programa končujemo leto Zofke Kveder, pisateljice, prevajalke, urednice, novinarke in založnice, s kar štirimi deli v različnih formatih.

V soboto bo minilo sto let od slovesa Zofke Kveder. Foto: Arhiv NUK
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Od njene smrti bo prav v soboto, 21. novembra, minilo sto let. V književnost je uvedla na rob odrinjene teme, kot so materinstvo, telesnost, socialne stiske žensk in njihove pravice. Zavedala se je, da njena dela odpirajo neprijetno, težko problematiko in da zato ne bo najbolj priljubljena pri bralcih, a je prav v pisanju videla svoje poslanstvo in nujo po vzpostavitvi javnega diskurza o tem.

Oglas

Teden pa vendarle začenjamo s satiro srbskega komediografa, ga končujemo s predstavitvijo žlahtnega glasu igralca z vzdevkom "slovenski Marlon Brando" in s prvim delom znamenite zgodbe o Ostržku za naše najmlajše poslušalce.

Satirično o povzpetnikih s kupljenimi akademskimi nazivi

Ponedeljkova igra na Arsu zvočno oživlja znamenito in pogosto uprizarjano dramsko besedilo Branislava Nušića, sicer sodobnika Zofke Kveder (bila sta del istih intelektualnih krogov na območju nekdanje Jugoslavije, vendar ni nikjer dokaza o njunem neposrednem srečanju ali korespondenci), z naslovom Dr. v prevodu in radijski priredbi Franja Kumra. Nušić ga je napisal proti koncu življenja, leta 1936, zato je v njem poleg humorja čutiti tudi grenko razočaranje nad življenjem. V trpki in izjemno aktualni komediji oče z močjo denarja in zlorabo oblasti na najbolj brezobzirne načine zagotovi sinu lepo prihodnost. Sin pooseblja povzpetniško voljo provincialne miselnosti, ki svojo moč in uspešnost gradi na dejstvu, da je z denarjem mogoče doseči prav vse. Nušić svojo ost uperi v malomeščansko obsedenost z akademskimi nazivi. Skoraj stoletje staro besedilo neposredno odseva naš čas tudi zaradi razkritja kupovanja lažnih diplom, korupcije v izobraževanju in lažnega dobrodelništva. Igro je leta 1963 zrežiral Hinko Košak.

Žalost in obžalovanje, a vztrajanje pri zvestobi sebi

Torkova igra na prvem programu je monodrama Tamare Doneva z naslovom istoimenske zbirke črtic Zofke Kveder Misterij žene v radijski priredbi in režiji Alena Jelena. Tamara Doneva je navdih za besedilo dobila ob prebiranju osebnih pisem Zofke Kveder. Med ohranjeno korespondenco je bilo tudi poslednje pismo, ki ga je že mrtvi hčeri Kvedrova pisala dan po njeni smrti. Pismo je polno materinske ljubezni ob izgubi najdražjega otroka ter bolečega obžalovanja zaradi številnih napak v odnosu med materjo in hčerko. Kot lahko beremo v študiji Vladke Tucovič, je ta Zofkin zapis pretresljiv dokument začetka življenjskega zatona, njene materinske ljubezni in življenjskega udarca hkrati, od katerega si ni nikoli več opomogla. Zofka je v tem pismu sama podala nekakšno analizo svojega problematičnega odnosa z Vladošo, iskala vzroke za njune nesporazume, iz obžalovanja je obtoževala samo sebe in si očitala, da se od nje ni niti poslovila, ko je hči odhajala v Prago, da ji ni poslala niti denarja in izročila babičinih pisem in da ji je odrekla hrano ter ljubezen ... In prav na dan, ko je Zofka Kveder prejela vest o smrti Vladoše in fotografijo njenih posmrtnih ostankov, se začenja zgodba monodrame. Zaradi svoje odkritosti, naturalistične doslednosti pri pisanju, ki ni dopuščalo zavijanja v leporečje, ampak je sledilo krutim resnicam dejanskega stanja družbe in življenja v njej, je bila osovražena tudi kot umetnica. Vse življenje si je želela, da bi bila popolna umetnica, žena in mati, a je na koncu spoznala, da ni uspela v ničemer. Monodrama je pripoved o ženski, ki je do izmučenosti ostala zvesta sebi. Zofko v radijski igri, posneti leta 2024 na Radiu Trst A v sodelovanju s programom Ars, interpretira igralka Nikla Petruška Panizon.

Dramsko besedilo Pravica do življenja je bilo prvič objavljeno pred 125 leti v tržaški Slovenki. Foto: dLib

O težko pridobljeni pravici žensk do samoodločanja

Drugo Zofkino delo bo na vrsti v četrtkovem terminu radijske igre na Arsu. V Slovenskem mladinskem gledališču so na začetku septembra bralno uprizorili njeno štiridejanko Pravica do življenja. Odrsko režijo je prevzela uveljavljena dramatičarka in gledališka ustvarjalka Simona Semenič, ki je bila poleg dr. Katje Mihurko v imenu Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesta žensk tudi pobudnica leta Zofke Kveder. Dramsko besedilo je bilo prvič objavljeno pred 125 leti v tržaški Slovenki, prvem ženskem časopisu oziroma reviji. Izhajala je v Trstu med letoma 1897 in 1902, sprva z namenom kulturnega in narodnega ozaveščanja, prerastla pa je v profilirano in brezkompromisno feministično revijo. Drama Pravica do življenja je pozneje izšla v pisateljičini zbirki Ljubezen, a še ni bila uprizorjena ali javno prebrana, tako da velja bralna uprizoritev integralnega besedila letošnjo jesen za njeno prvo izvedbo, prvič pa jo bodo lahko slišali tudi radijski poslušalci. V njej avtorica zagovarja pravico ženske do svobodne izbire partnerja, kritično izprašuje patriarhat in odpira tudi najintimnejše ženske tabujske teme. Bogati podjetnik mlado dekle dojema in hoče izkoristiti kot menjalno blago, saj s tem izsiljuje njene obubožane starše, ki so jo prav tako pripravljeni prodati najboljšemu ponudniku. Njen edini zaveznik je njen invalidni brat, ki pa nima dovolj življenjske moči. Režiser radijske izvedbe je bil Alen Jelen, integralno besedilo je za radijsko predvajanje skrajšala dramaturginja Vilma Štritof, mojster odrske zvočne podobe je bil Sven Horvat, mojster radijske pa Matjaž Miklič. Brali so igralci Slovenskega mladinskega gledališča.

Žlahtni glas s(i)lovitega slovenskega igralca

V soboto bo serija Žlahtni glasovi slovenskih igralcev v zdaj že programsko utrjenem terminu kratke radijske igre na Arsu postregla z novim znamenitim imenom prejemnika Borštnikovega prstana Lojzetom Rozmanom. O igralcu v vlogah upornikov brez razloga je Polde Bibič zapisal, da je jezne mladeniče oblikoval s strastno in uporniško igro in ni le posnemal ameriških in angleških vzornikov. Najznačilnejša vloga iz zgodnjega obdobja mladega igralca, doma iz Celja, je bila vloga problematičnega sina Billa v Millerjevi Smrti trgovskega potnika. Vsaki vlogi je dal svoj karizmatični pečat ne le na odru, ampak tudi v filmu. Poznamo ga kot partizana Daneta v kultnem filmu Ne joči, Peter, kot belogardista Gašperja v Baladi o trobenti in oblaku, če omenimo le dve izmed njegovih številnih filmskih vlog. V gledališču je bil dolga leta steber ljubljanske Drame, še eden iz zlate generacije slovenskih povojnih igralcev. Ovenčan s številnimi nagradami, polnokrven in mogočen, dedič izkušenj ekspresivnega odrskega izraza, se je izkazoval tudi s svojim komičnim darom. Imel je izvirno mnenje o igri, prav tako kot je izvirno oblikoval svoje like: "Ne maram psihologiziranja v igri, to se mi zdi odmikanje od stvari in problema. Moje načelo je analiza akcije." Žlahtni glas Lojzeta Rozmana bo predstavljen v dveh odlomkih, iz gledališke in radijske vloge. Posnetke sta pripravila dramaturginja Vilma Štritof in Primož Jesenko, kustos Slovenskega gledališkega inštituta, s katerim je program Ars sodeloval pri pripravi serije. Posneta je bila avgusta 2015.

Ostržek. Foto: osebni arhiv

Stigmatiziranost mlade noseče dekle

S predvajanjem kratke radijske igre v soboto na prvem programu, natanko sto let po smrti Zofke Kveder, končujemo praznovanje jubilejnega leta. Ob tej priložnosti smo pripravili kratko radijsko igro z naslovom Eva v radijski priredbi in režiji Irene Glonar. Avtoričina črtica z naslovom Zločin je bila objavljena leta 1902 v zbirki Odsevi. Zgodba o Evi razkriva usodo brezpravne ženske, ujete v družbene razmere in patriarhalne odnose. Gre za temo, značilno za opus Zofke Kveder. Pripoveduje tragično zgodbo mlade dekle Eve, ki zaradi družbene dvoličnosti, revščine in predsodkov proti nezakonskim otrokom in njihovim materam stori detomor, ko rodi hčerko, spočeto z gospodarjevim sinom. V kratki, a intenzivni radijski igri iz leta 2001 je osrednji lik interpretirala Polona Juh.

Najznamenitejša lesena lutka na svetu oživi tudi na radiu

Najmlajšim poslušalcem pa bo v nedeljo zlezel v uho znameniti Ostržek s svojimi dogodivščinami v prvem delu pravljice Carla Collodija in v radijski priredbi Djurdje Flere. Pisatelj, rojen pred dvesto leti, si je zamislil zgodbo o leseni lutki, ki se spremeni v živega fantka. Prav gotovo si ni mislil, da bodo Ostržka poznali otroci po vsem svetu še skoraj sto petdeset let po objavi prve, krajše verzije v časopisu z naslovom Zgodba o lutki. Pod pritiskom mladih bralcev je z naslovom Ostržkove dogodivščine zgodbo nadaljeval in jo končal dve leti zatem, ko je prvič izšla še v knjižni izdaji z izvirnimi ilustracijami Enrica Mazzantija. Doživela je številne ponatise in velja za eno najbolj prevajanih knjig na svetu. Zgodba pa se začne tako, da mizarski mojster Pepe nekega samotnega večera izrezlja lutko iz kosa lesa. Ampak tudi on si najprej ne predstavlja, da bo to začetek številnih nepričakovanih dogodivščin. Ostržek je namreč zvedav, živahen in zelo hitro se pusti zmamiti v različne bolj ali manj tvegane podvige. Igro je leta 1989 zrežirala Rosanda Sajko, Ostržka je igrala Jožica Avbelj, mojster Pepe je bil Brane Ivanc.

V soboto bo na vrsti prenos Literarnega večera iz serije Ars teatralis z naslovom Zofka Kveder: Življenje kakor morje. Foto: Društvo slovenskih pisateljev

Zofka Kveder, morje in Trst v literarnem večeru v živo

Vabimo vas k poslušanju posebne oddaje v produkciji Uredništva igranega programa, neposrednega prenosa Literarnega večera iz serije Ars teatralis z naslovom Zofka Kveder: Življenje kakor morje. Pripravila ga je odlična poznavalka dela in življenja Zofke Kveder, dr. Katja Mihurko, in nastaja v sodelovanju vseh treh primorskih gledaliških hiš, Radia Trst A in programa Ars v radijski režiji Alena Jelena. Dr. Katja Mihurko, profesorica na Univerzi v Novi Gorici, je leta 2003 izdala monografijo z naslovom Drzno drugačna; Zofka Kveder in podobe ženskosti, uredila je pet zvezkov pisateljičinih zbranih del (2005–2018) prve avtorice, uvrščene v to prestižno zbirko. Poleg tega je programska vodja leta Zofke Kveder pri Mestu žensk in glavna urednica elektronske zbirke Pisma (https://pisma.org/), ki med drugim hrani skoraj tristo pisem Zofke Kveder. Letos je izšel njen izbor avtobiografske proze Zofke Kveder z naslovom Vse silno, popolnoma brez mej. V literarni večer je uvrstila pisateljičina besedila, povezana z morjem in Trstom. Dogodek bo 21. novembra ob 20. uri v Mali dvorani SSG Trst, slišali pa ga boste lahko na Arsu in na programu Radia Trst A.

Radijske igre lahko še trideset dni po predvajanju v etru poiščete na spletnih straneh programa Ars in prvega programa ter na spletni platformi RTV 365.

Spored radijskih iger od 16. do 22. novembra 2026

Ponedeljek, 16. novembra
Radijska igra ob 22.05 (Ars) – Branislav Nušić: Dr.

Torek, 17. novembra
Radijska igra ob 21.05 (Prvi) – Tamara Doneva (prir. Alen Jelen): Misterij žene

Četrtek, 19. novembra
Radijska igra ob 22.05 (Ars) – Zofka Kveder: Pravica do življenja

Sobota, 21. novembra
Kratka radijska igra ob 19.30 (Ars) – Žlahtni glasovi slovenskih
igralcev: Lojze Rozman

Kratka radijska igra ob 22.40 (Prvi) – Zofka Kveder (prir. Irena Glonar): Eva

Nedelja, 22. novembra
Radijska igra za otroke ob 8.05 (Prvi) – Carlo Collodi (prir. Djurdja Flere): Ostržek – 1. del

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅