"Zakaj moj penis ni normalen!?"

Zabava in slog

Igrano-izobraževalni podkast o spolnosti v 6. delu 7. sezone tudi o družbeni konstrukciji normativnega penisa in medikalizaciji njegovih deviacij

16. november 2026 ob 8.09 • MMC RTV SLO

Podkast Evolucija užitka v sedmi sezoni raziskuje moškost, moške in njihovo intimnost v najširšem pomenu besede.

Foto: Radio Slovenija
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič, tudi v sedmi sezoni podkasta o spolnosti Evolucija užitka prek osebnih zgodb ter ob pomoči domačih in tujih strokovnjakinj in strokovnjakov raziskujeta človeško spolnost. V sedmi epizodi bomo spoznali 28-letnega Erika, ki ima Peyroniejevo bolezen.

Oglas

Človeške genitalije so danes zelo izpostavljene

Italijanski sociolog Adriano Dinacci je na Univerzi v Torinu raziskoval družbeno konstrukcijo normativnega penisa in medikalizacijo njegovih deviacij. Razlaga, da se norme glede penisa oblikujejo v različnih prostorih. Pomembno vlogo igrajo pornografija in tudi odnosi z vrstniki, zlasti v najstniških letih. Nadaljuje, da je pomemben tudi "medicinski pogled, vključno z dognanji iz urologije in andrologije. Vplivajo tudi tako imenovani socioseksualni imaginariji o penisih, ki jih ponotranjimo že pri približno 11 ali 12 letih. Ti pa izvirajo iz zelo zapletenega družbenega okolja."

Ko sem opazil, da moj penis ni več raven, me najprej ni skrbelo. Ampak čez nekaj časa sem pa opazil, da ne. Da se v bistvu krivi. In je skoz bolj ukrivljen. No, ko sem šel končno k urologu, mi je povedal, da imam Peyroniejevo bolezen in da obstaja operacija, s katero penis zravnajo.

"Rekel bi, da so penisi zagotovo bolj izpostavljeni in predmet primerjav, zagotovo danes veliko pogosteje, kot je bilo to v preteklosti," poudarja Dinacci. "Zaradi spolne osvoboditve imamo več priložnosti za primerjanje. Če imamo spolne odnose z nekim moškim, vemo, da bo penis predmet primerjave z drugimi penisi. S tem je torej že sam po sebi izpostavljen. Poleg tega so penisi izpostavljeni tudi v odkritih pogovorih o njih ali prek pošiljanja intimnih fotografij oziroma sekstanja." Tu je seveda pomembna tudi pornografija. Na spletu lahko vidimo veliko penisov, po večini zelo velikih in debelih, videli so jih tudi spolni partnerji ali partnerke. Ljudje, ki imajo spolne odnose z moškimi, so o tem verjetno manj govorili. "Niso razpravljali o tem, kakšen je penis njihovega partnerja ali kakšen je bil penis nekoga, s katerim so bili intimni prejšnji teden. Torej je bilo manj govora o oblikah in podobnih podrobnostih."

Tesnoba glede penisa je vse bolj razširjena

Penisi so torej vsekakor bolj izpostavljeni, kar je lahko precej stresno. Vse bolj razširjena je tesnoba glede penisa, ki jo določajo sociokulturni dejavniki, in vpliva na življenje ter povečuje tesnobo, zlasti med mladimi. Dinacci pojasnjuje: "Številni mladi zaradi revolucije, ki jo je povzročila viagra, trpijo zaradi tesnobe v zvezi s spolno zmogljivostjo. Že pri 17 ali 18 letih segajo po zdravilih, kot so cialis, sildenafil in viagra. To počnejo samo zato, ker čutijo tesnobo, čutijo pritisk, da morajo v spolnosti delovati na točno določen način – zato že jemljejo tablete."

Ko sm prvič seksal, je blo tut prvič, da je katerakoli punca vidla moj penis. Tko da me je ful skrbel, kaj si bo misnla. No, in ta punca mi je rekla, da je moj ful lep. Najlepši od vseh, s katerimi je bla. Da je ravno prav velik in ravno prav debel. To mi je bil ful kompliment. Sem se pol pr frendih hotu kr mal považit, kao, moj je pa najlepši, hahahaha.

Ukrivljenost in ravnanje penisa

Adriano Dinacci je preučeval dve različni stanji. Prvo je prirojena ukrivljenost penisa – stanje, s katerim se človek že rodi. Drugo stanje pa je Peyroniejeva bolezen, ki se običajno pojavi v zrelejših letih, včasih pa tudi v mlajših. Šlo je za kvalitativno raziskavo. Pregledal je medicinsko literaturo, izvedel tematsko analizo 50 interakcij na italijanskih spletnih forumih, ki so potekale med pacienti in zdravniki, analiziral je 150 interakcij na mednarodnem forumu, imenovanem Peronese Society Forum, opravil je tudi avtoetnografijo in izvedel intervjuje z enim pacientom in štirimi zdravniki. "Na podlagi svojih predhodnih raziskav o teh dveh stanjih lahko rečem, da zdravniki včasih niso dovolj dobro poučeni ali pa preprosto niso pripravljeni na pogovor o spolnosti. Zato se pacienti obrnejo na urologa, morda zaradi prirojene ukrivljenosti ali pa zaradi bolezni, ki povzroča postopno ukrivljanje penisa, in se želijo pred posegom, ki pogosto prinaša zaplete, pogovoriti o vsem, kar zadeva njihovo spolnost." Kot pravi, raziskave kažejo, da številni zdravniki sploh ne vedo za zaplete, s katerimi se srečujejo njihovi pacienti. Ko se namreč pojavijo težave, se pacienti pogosto ne vrnejo k istemu urologu. "Urologi tako pogosto menijo, da je vse v redu, saj pacienta ne vidijo več. Medtem ko je realna slika, če vprašamo paciente, povsem drugačna."

Manca Dorrer in Domen Valič. Foto: Katja Kodba

Zdravniki torej pogosto sploh ne vedo za zaplete. "V nekaterih bolnišnicah – vsaj v Italiji, kjer sem opravljal raziskavo – uporabljajo trajne šive znotraj penisa. To pomeni, da je penis po operaciji sicer bolj raven, a v njem ostanejo trajni šivi, ki jih je mogoče otipati in lahko še leta povzročajo bolečine. Po nekaterih posegih se lahko zgodi tudi to, kar je opisal eden od pacientov: penis je sicer bolj ali manj raven, vendar je izgubil občutljivost. Če pa ni več občutljivosti, ni mogoče doseči orgazma."

Kaj pa užitek?

Kot razlaga Adriano Dinacci, so zdravniki nekemu pacientu odgovorili, da po takšnem posegu penis lahko izgubi občutljivost, ampak "je vseeno bolje imeti raven penis, pa čeprav je ta manj občutljiv, kot pa da bi imel občutljiv, vendar neraven penis". Glavni cilj je torej v tem kontekstu vedno penetrativni spolni odnos, ne pa užitek, ki ga lahko zagotavljajo penisi in vulve. Gre za vprašanje, kako medicina obravnava spolovila.

Na področju raziskav, ki zadevajo penis, obstaja velik razkorak med posamezniki, ki imajo penis, in njihovimi partnerkami, pravi Dinacci. "Tudi v mojih raziskavah, ki obravnavajo prirojeno ukrivljenost in Peyroniejevo bolezen, se denimo srečujemo s primeri, ko partnerka pravi: 'Ne želim, da gre moj mož na to operacijo, saj vem, da prinaša številna tveganja, najino življenje pa je kljub temu zadovoljivo.' Med tema dvema pogledoma torej vedno obstaja velik, zelo pomemben razkorak."

Sociolog Dinacci pravi, da bi morali s penisi narediti nekaj podobnega, kar je feminizem naredil z vulvo. "Zelo mi je všeč, ko na svojem Instagramu vidim objave o tem, kako je vsaka vulva lepa in kako vsaka vulva šteje, takšna, kot je. To bi morali narediti tudi s penisi, vsak penis šteje, vsak penis je lep tak, kot je."

Več v sedmi epizodi igrano-izobraževalnega podkasta Evolucija užitka, vabimo vas, da podkast poslušate v naših spletnih arhivih ali se nanj naročite v svoji najljubši aplikaciji za podkaste.

Kakšne pa so vaše izkušnje? Popolnoma anonimno izpolnite spletni obrazec, ki ga najdete na tej povezavi, ali nam pišite na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si

OPIS EPIZODE

"Živjo, jst sm Erik, star sem 28 let, s Piko živiva skupaj zadnje leto. Ful dolg sva iskala stanovanje, ona je živela še doma, pr svojih, jst pa s cimri. Sam sva hotla bit sama. No, grozn je. Za garsonjero plačujeva 550 evrov plus stroške, pa to je kao ful poceni, tko da lastnik že neki napoveduje, da bo drugo leto zvišal najemnino za 300 evrov. Halo! Jst ne morm dat več k pol svoje plače za flet! S čim bom pa živel? Al pa kej pršparu? K Pika je mlajša in še študira. Sej neki tut dela, sam to je tko, občasno dobi kej denarja, ne more dat vsak mesec polovico zravn. Tko da zdej res ne vem, kaj bova. No, pol mam pa zdej še te zdravstvene težave … Zakaj lih na penisu!? Kjerkol drugje bi blo bolš."

Zakaj moj penis ni normalen?!

Oglas

内容来自 MMC RTV - Zabava,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅