Emmy za video tehnologijo s celovške univerze
Med sprehodom po celovškem študentskem kampusu nas pot do laboratorijev Christiana Dopplerja ATHENA vodi skozi zelene površine, kjer se ob domačih študentih izobražujejo tudi študenti iz sosednjih držav, pa tudi bolj oddaljenih krajev in celin.
Ob Vrbskem jezeru so zanje namreč pripravili spremljevalno infrastrukturo za višjo kakovost življenja na avstrijskem Koroškem. Toda še pomembnejšo vlogo za ohranitev kadra, ki so ga izšolali, ima povezovanje z gospodarskim okoljem, v katerem lahko raziskovalni projekti prerastejo v poslovne priložnosti, nova podjetja in zgodbe o uspehu.
Eden od načinov za ohranjanje šolanih kadrov so tudi podjetja, začeta med študijem.
Profesorji sodelujejo tudi pri poslovnih projektih.
Študenti ne dobijo le odskočne deske, ampak spremembo življenja.
Emmy za manjše stroške in boljši prenos
Nagrada emmy velja za televizijskega oskarja, ki jih vsako leto podelijo najzaslužnejšim delavcem televizijskega sveta izpred kamer in v zakulisju. Nemara ga ne bi pričakovali v univerzitetnem laboratoriju - toda prav tam profesor Christian Timmerer iz predala potegne elegantno škatlo, iz nje pa vzame kipec emmy ter ga postavi na ogled.
Gre za priznanje, ki ga je pred petimi leti prejelo podjetje Bitmovin, katerega soustanovitelj je Timmerer. To nagrado so januarja 2021 prejeli za inovacije pri učinkovitem stiskanju, kodiranju in obdelavi videovsebin.

Christian Timmerer je pokazal enega izmed dveh kipcev emmy. FOTO: Tomica Šuljić
Standard MPEG-DASH so pričeli raziskovati in razvijati znotraj mednarodnih strokovnih krogov iz različnih gospodarskih panog, univerz in raziskovalnih ustanov leta 2009. Med njimi so bili na celovški univerzi tudi Timmerer in druga dva akademska soustanovitelja, ki so leta 2013 skupaj zagnali podjetje Bitmovin.
To je v naslednjih letih na digitalnem pohodu iz koroške univerze osvojilo ves svet. Ker je Timmerer sodeloval tudi pri razvoju mednarodnega standarda MPEG-DASH, je tudi med prejemniki iz skupine MPEG Systems tehničnega emmyja aprila 2022: »Kot vidite, za osvojitev emmyja ni treba biti igralec,« sklene profesor.
Nagrada emmy velja za televizijskega oskarja, ki jih vsako leto podelijo najzaslužnejšim delavcem televizijskega sveta izpred kamer in v zakulisju.
V času, ko je Bitmovin prejel emmyja, je Timmerer že vodil raziskovalni laboratorij Christiana Dopplerja ATHENA na celovški univerzi, v katerem nas je sprejel. Podrobneje nam je pojasnil razvoj tehnologij, na katerih temeljijo sodobne storitve pretočnega videa, kot sta Netflix in YouTube, ter izdelke podjetja Bitmovin, ki jih uporablja tudi britanski BBC.
Vsebine se med seboj razlikujejo glede na žanr, saj športni prenosi ali akcijski filmi z dinamičnimi spremembami praviloma zahtevajo več podatkov za ohranitev kakovosti kot osrednja poročila: »Če govorimo o informativnem programu, pogosto ljudje govorijo v studiu, med pogovorom pa morda dodajajo kakšne grafične ali druge elemente,« Timmerer utemeljuje pomen vsebine oziroma žanra videovsebine.
Pomembne so tudi naprave in razdalja
Cilj celovških raziskovalcev je ustvarjanje tehnologij, ki količino podatkov prilagajajo dejanski zahtevnosti videozapisa. Prilagajanje kodiranja glede na dinamiko slike lahko zmanjša količino prenesenih podatkov in stroške ponudnikov pretočnih storitev.

Prilagajanje kodiranja je pomembno pri množično gledanih prenosih v živo, denimo med svetovnim nogometnim prvenstvom. FOTO: Reuters
To je posebej pomembno pri množično gledanih prenosih v živo, denimo med svetovnim nogometnim prvenstvom. Bitmovin je oral ledino v času, ko se je najširša populacija šele pričela privajati na redno spremljanje raznih videovsebin številnih ponudnikov na zaslonih računalnikov, tablic in mobilnih telefonov.
Na zidovih so uokvirjene desetine prvih strani znanstvenih člankov, ki so jih v laboratoriju ATHENA spisali v zadnjih sedmih letih delovanja. V tem obdobjiu so Timmerer in univerzitetni raziskovalci preučevali sprotne postopke stiskanja videosignala v živo, vključevanja umetne inteligence ter možnosti uporabe novih tehnologij, kot na primer očala oziroma naglavne naprave Apple Vision Pro in Meta Quest 3 za navidezno (VR) in mešano resničnost (MR). Z razvojem tehnologij, ki zmanjšujejo porabo energije pri kodiranju in predvajanju vsebin, pa odgovarjajo tudi na trajnostne izzive.
Raziskave pa so usmerjene tudi na podatke, ki prihajajo s strani končnih uporabnikov: »Z vidika ponudnikov pretočnih storitev je zelo pomembno razumeti, zakaj uporabniki prenehajo gledati vsebine in zakaj se v določenem trenutku odločijo odpovedati naročnino,« pojasni smoter pridobivanja teh informacij.

Raziskovali so tudi nove tehnologije, kot očala Apple Vision Pro. FOTO: Afp
Raziskovalci so preučevali tudi zaznavanje kakovosti slike: po Timmererjevih besedah nanjo vplivata tako naprava, na kateri gledamo videovsebine, kot tudi razdalja med gledalcem in zaslonom.
Zaupanje temelji na preverjanju
Malo naprej od laboratorijev nas v predavalnici sprejme profesor oddelka za umetno inteligenco in kibernetsko varnost Gerhard Friedrich. Ta je po doktoratu na dunajski tehnični univerzi delal pri Siemensu, kjer so že pred nekaj desetletji razvijali sisteme za avtomatizirano inženirstvo za železniške varnostne in krmilne sisteme. »Ti sistemi so tako zapleteni, da jih ljudje ne morejo načrtovati in konfigurirati povsem sami. Zato morajo to delo opraviti računalniki.«

Gerhard Friedrich, profesor oddelka za umetno inteligenco in kibernetsko varnost, je predstavil orodje za avtomatizirano iskanje industrijskih rešitev, ki gradi na umetni inteligenci. FOTO: Tomica Šuljić
Friedrich nadaljuje, da je pri številnih težavah razmeroma preprosto preveriti, ali je neka rešitev pravilna: »Izjemno težko pa je pravilno rešitev poiskati.« Za primer zahtevnosti navede proizvajalca polprevodnikov, ki mora po Friedrichovih besedah v enem tednu načrtovati približno milijon operacij, kjer mora določiti zaporedje proizvodnih serij ter jih učinkovito razporediti na stroje ter v zaporedje za obdelavo. Friedrich navaja, da dosedanj obstoječa programska orodja trčijo ob meje lastnih sposobnosti ob tako velikih problemih. »Možnosti in omejitev je izjemno veliko,« pojasni.
Teh kompleksnosti so se lotili Friedrich in skupina raziskovalcev s celovške univerze, ki se že leta ukvarjajo z računsko zahtevnimi problemi. Razvili so orodje CheckMate, za katero so vložili tudi patentno prijavo. CheckMate v začetku napolnijo s pravili o ciljih, omejitvah ter pogojih. Na podlagi tega umetna inteligenca ustvari algoritem oziroma programsko kodo za reševanje problema, logični sistem pa preverja pravilnost rešitev: »Nato uporabimo evolucijsko programiranje, pri katerem nastajajo nove različice programov, izmed njih obdržimo najuspešnejše,« postopek opiše Friedrich ter pri tem uporabi tudi pojem bilateralne umetne inteligence, ki združuje učenje iz podatkov in logično sklepanje.

CheckMate bi lahko v prihodnosti prispeval k izboljšavam tudi pri pripravi letalskih in železniških voznih redov. FOTO: Reuters
Tudi ta projekt že pretvarjajo v novo podjetje, po profesorjevih besedah pa bi lahko CheckMate v prihodnosti prispeval k izboljšavam tudi pri pripravi letalskih in železniških voznih redov, organizaciji dela po bolnišnicah ali pri zahtevnih komunikacijskih sistemih v avtomobilih in letalih. Friedrich, ki sicer glasno opozarja na omejitve zanesljivosti umetne inteligence, zagovarja tezo, da mora zaupanje temeljiti na preverjanju pravilnosti ustvarjenih rešitev.
Primera iz Celovca kažeta, da so resni in uspešni projekti med samim izobraževanjem za marsikaterega študenta ali akademika ne le karierna odskočna deska, ampak jim spremenijo življenje. Kot nam je namreč zaupal Timmerer, tudi številni študenti iz držav zunaj Evropske unije po zaključku doktorata ostanejo v Avstriji ali drugih evropskih državah ter delajo v podjetjih ali raziskovalnih ustanovah.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗