Največji mesti v drugi krog, presenečenje v Kranju

Še preden so se ob 19. uri zaprla vrata 3116 volišč na devetih lokalnih volitvah v samostojni Sloveniji, je bilo v 45 od 212 lokalnih skupnosti že jasno, kdo jih bo vodil v naslednjem mandatu, saj si je položaj želel en sam kandidat. Posebno veliko pozornosti je bila tokrat deležna tekma v največjih dveh mestih – v Ljubljani je aktualnega župana Zorana Jankovića izzvalo kar 14 tekmecev, med desetimi posamezniki, ki so se videli na čelu štajerske prestolnice, pa ni bilo aktualnega župana Saše Arsenoviča.

Za naklonjenost dobrih 1,6 milijona volilnih upravičencev se je potegovalo 614 kandidatov, med njimi le petina žensk (123). V 167 občinah drugega kroga, ki bo 29. novembra, kot je za zdaj videti, ne bo. V nekaterih krajih so namreč lokalni volilni odbori tako zelo počasi sporočali rezultate, da niti tri ure in pol po zaprtju volišč ni mogoče predvideti, ali lahko že kdo odpira šampanjce.

V štabu Luke Mesca je bilo razpoloženje prešerno, gredo v drugi krog. Foto Blaž Samec

V štabu Luke Mesca je bilo razpoloženje prešerno, gredo v drugi krog. Foto Blaž Samec

Poleg Maribora se bo gotovo zamenjalo vodstvo v 34 občinah, v katerih se dosedanji župani niso spustili v ponovno tekmo za položaj.

Javnomnenjske raziskave so napovedovale, da bo, po delnih izidih do 22.30 in slabi tretjini preštetih glasovnic, v prestolnici prvič od leta 2002 drugi krog županskih volitev, v katerem bo izzivalec Zorana Jankovića sokoordinator Levice Luka Mesec. Janković je vse do zadnjega upal, da bo slavil zmago že 15. novembra, da se, kot se je izrazil, prekine cirkus, ki je spremljal te volitve, saj naj bi bili nekateri njegovi konkurenti nekorektni.

1 Mestne Obcine2026_Zupani

1 Mestne Obcine2026_Zupani

Med mesti, kjer jim je šlo štetje najslabše od rok, je Kranj, kjer pa vse kaže na veliko presenečenje. Očitno bodo volivci šli znova na volišča 29. novembra, na glasovalnih lističih pa, če bodo tudi na koncu izidi taki, kot so po 40 odstotkih preštetih glasov, ne bo aktualnega župana Matjaža Rakovca, ampak bosta Janez Černe in Irena Dolenc.

V mestnih občinah bodo že po prvem krogu delo, poleg Tilna Kluglerja v Slovenj Gradcu, nadaljevali Gregor Macedoni v Novem mestu, Peter Dermol v Velenju, Damjan Anželj v Murski Soboti in Janez Kerin v Krškem.

2 Mestne Obcine2026_Zupani

2 Mestne Obcine2026_Zupani

V Celju se je v mestno hišo želel vrniti Bojan Šrot, ki je knežje mesto vodil kar sedem mandatov, a mu v osmo ni uspelo. Sedanji župan Matija Kovač je s skoraj 65 odstotki že v prvem krogu pometel s konkurenco.

Drugi krog bodo tekli v Mariboru, kjer se bosta pomerila Matevž Frangež in Bor Greiner, na Ptuju Nuška Gajšek in Janko Širec, v Novi Gorici Samo Turel in Bogdan Česnik.

Volitve v Kranju so bile veliko presenečenje, prvi krog je dobil Janez Černe. Foto Matic Hrabar/STA

Volitve v Kranju so bile veliko presenečenje, prvi krog je dobil Janez Černe. Foto Matic Hrabar/STA

Zaradi počasnega štetja so ob 22.30 povsem negotovi izidi še v več drugih krajih. Za Koper kaže na drugi krog med Alešem Bržanom in Nikom Popovičem, čigar oče, nekdanji koprski župan Boris Popovič, se bo, kot je sklepati iz doslej objavljenih podatkih, v drugem krogu za vodenje sosednje Izole, pomeril z Danielom Radešićem.

Med tistimi 45, ki so slavili brez boja, je Franc Čebulj, ki tako začenja deveti mandat na čelu Cerkelj na Gorenjskem. Devetič zapored je zmago slavil tudi župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan. Po številu mandatov jima sledita Jože Doles na Blokah in Robert Smrdelj v Pivki, ki svoji občini vodita vse od leta 1998.

V veliki meri prevlada neodvisnih

Po politični provenienci se nadaljuje trend, da na lokalni ravni v največjem deležu slavijo vsaj uradno neodvisni, ki gredo v boj kot samostojni kandidati s podporo skupine volivcev. Kar 293 jih je nastopilo na tokratnih volitvah, med vsemi, ki so slavili v prvem krogu, je bilo 119 neodvisnih.

župani po strankah

župani po strankah

Med strankami je SDS predlagala 66 županov in jih do zdaj dobila 10, SD jih ima osem, SLS šest, NSi pet, med parlamentarnimi strankami so po enega dobili le še Gibanje Svoboda in Demokrati.

volilna udeležba

volilna udeležba

Zlasti glede situacije v Gibanju Svoboda se postavlja kar nekaj vprašanj. Klemen Boštjančič, ki je v Ljubljani dobil le pet odstotkov glasov, je moral odgovarjati tudi na vprašanja, zakaj ga prvak stranke Robert Golob ni javno podprl, pa tudi sinoči ga, vsaj v času televizijskih prenosov, ni bilo v Boštjančičev štab. Na drugi strani na listi Zorana Jankovića za mestni svet kandidirata dva poslanca Gibanja Svoboda, njihov evropski poslanec Marjan Šarec pa je prišel sinoči izrazit podporo Luki Mescu.

Se obeta bolj stabilno financiranje lokalnih skupnosti?

»Vsake volitve in vsak referendum je pomemben, na lokalnih volitvah še toliko bolj zato, ker lokalna oblast najbolj vpliva na naše življenje v okoljih, kjer živimo,« je ob oddaji glasu dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki na terenu opaža, da se na lokalni ravni različne politične opcije več pogovarjajo med sabo in prej najdejo skupno besedo pri projektih, ki so pomembni za razvoj občine. Želela bi si, da se to prenese tudi na državno raven.

Nik Popovič (levo) in Aleš Bržan bosta zmago iskala v drugem krogu. Foto Voranc Vogel

Nik Popovič (levo) in Aleš Bržan bosta zmago iskala v drugem krogu. Foto Voranc Vogel

»Lokalne volitve so zelo pomembne, saj se prav na lokalni ravni sprejemajo odločitve, ki neposredno vplivajo na naše vsakdanje življenje. Od tega, kdo bo izvoljen, bodo odvisni razvoj naših občin, nove investicije in kakovost življenja,« je poudaril predsednik vlade Janez Janša, ki je ob oddaji glasu največjo sistemsko težavo slovenskih občin izpostavil nepopolno ureditev lokalne samouprave. Zavzema se za to, da bi v ustavo zapisalo, kakšen delež BDP pripada lokalni ravni. To bi določil na približno pet do šest odstotkov, kar bi jim omogočilo racionalno načrtovanje in načrtovanje enoletnih proračunov. Problem vidi tudi v odsotnosti pokrajin. Občine niso dovolj finančno avtonomne, številne pa so premajhne za izvedbo večjih projektov, zlasti pri črpanju evropskih sredstev. Sodelujejo večinoma na ravni statističnih regij, ki pa nimajo pristojnosti samostojnega odločanja.

Bistveno višje plače kot v prejšnjem mandatu

Županjam in županom, ki bodo prevzeli vajeti 212 občin, se bo to na bančnih računih precej bolj poznalo, kot se jim je v iztekajočem se mandatu. Najvišji funkcionarji na lokalni ravni so med tistimi posamezniki, ki jim je reforma plačnega sistema v javnem sektorju Golobove vlade prinesla največ, nekaterim po koncu prevedbe januarja leta 2028 tudi skoraj 70 odstotkov višje osnovne plače.

V drugem krogu volitev v Mariboru se bosta pomerila Matevž Frangež (desno) in Bor Greiner. Foto Marko Vanovsek

V drugem krogu volitev v Mariboru se bosta pomerila Matevž Frangež (desno) in Bor Greiner. Foto Marko Vanovsek

Po zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju so razvrščeni v razponu od 45. do 64. plačnega razreda – v najvišjem, 64., za več kot 200.000 prebivalcev, je samo ljubljanski župan, ki bi od januarja leta 2028 prejemal 8145 evrov bruto, v 62. razredu je samo mariborski, po koncu reforme bo imel 7678 evrov bruto. V krajih s 30 do 100.000 prebivalci bodo župani prejemali 7026 evrov bruto, kdor bo vodil občino s 15 do 30.000 prebivalci, bo plačan 6430 evrov bruto, za od pet do 15.000 prebivalcev pa 5884 evrov bruto. Kar 105 občin ima po manj kot pet tisoč prebivalcev, v teh bo osnovna bruto plača županov 5076 evrov (če je več kot 2000 prebivalcev) oziroma 4645 evrov bruto (manj kot 2000 prebivalcev).

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅