Drugi krog v Mariboru in na Ptuju, Velenje in Celje že odločena

V vseh mestnih občinah razen v Mariboru želijo stolčke ohraniti dosedanji župani. Štajerska prestolnica bo po osmih letih dobila novega župana, v Celju pa je vnovični, drugi mandat dobil Matija Kovač. V Velenju ostaja Peter Dermol, na Ptuju pa bo čez dva tedna drugi krog volitev med županjo Nuško Gajšek in Jankom Šircem.

V knežjem mestu Kovač osvojil drugi mandat

V Celju bo mladi župan Matija Kovač očitno osvojil svoj drugi zaporedni županski mandat. Po 99,94 odstotka preštetih glasov je dobil 64,75-odstotno podporo. Sledi mu nekdanji dolgoletni župan Bojan Šrot z 29,16 odstotka glasov. Kovač napoveduje gradnjo novih stanovanj in razvoj celjskega gospodarstva. Za županski položaj so se potegovali še Darko Radiković, kandidat Državljanskega gibanja Resnica, in Tomaž Krajnc z Listo Tomaža Krajnca. 

Volivci so odločili, da bo Celje še naprej vodil Matija Kovač. Ta je seveda z rezultati zadovoljen, dejal je, da je bila kampanja taka kot pred štirimi leti: »Terenska, odprta do ljudi, odprta za prejemanje informacij in seveda odprta v smislu podajanja transparentno vsega, kar smo naredili. Jaz sem jo doživel kot izjemno vključujočo, pozitivno.«

»Hvaležen sem, da je naša ekipa tako intenzivno delala, da smo bili tu vsak dan na Glavnem trgu in po soseskah, predvsem pa da smo se dobro povezali tudi s strankami, s katerimi smo v štirih letih res intenzivno in kvalitetno sodelovali. Mogoče obžalujem, da je bilo v zadnjem tednu med nekaterimi drugimi kandidati toliko  negative in prikazovanja Celja, za katerega Celjani dobro vedo, da ni takšno.«

Volilna udeležba je bila tokrat v Celju res visoka, kar 53-odstotna. Kovač je dejal, da je to pokazatelj, kako okolje dojema svojo možnost participiranja in koliko verjame v svoj glas. Delo so sistematično usmerjali v to, da delajo transparentno, da vključujejo ljudi v vse faze nastajanja in razvoja projektov, da izvajajo participativni proračun, da dobro sodelujejo z ožjimi deli mesta. Zaključuje, da so očitno pri volivcih vzbudili tisto, kar so si želeli.

Veslje župana Matije Kovača ob zmagi. FOTO: Dejan Javornik

Zaupanje, da gredo na volitve in da se izrazijo. V prihodnje bi si želeli še višje volilne udeležbe, ampak meni, da je ta skok v primerjavi z obdobjem pred štirimi ali osmimi leti dober znak.Trenutno je videti, da bo imela Lista Matije Kovača v mestnem svetu največ sedežev, in sicer kar 14, z vsemi strankami, ki so Matijo Kovača podprle, pa za zdaj 21. V celjskem mestnem svetu jih je sicer 33. Kovač tega rezultata še ni mogel komentirati.

Za Šrota je rezultat slabši od pričakovanj, vendar je pred izidom volitev dejal, da v tem primeru ne bo razočaran. FOTO: Dejan Javornik

Bojan Šrot svojega sedmega mandata ni dobil. »Rekel sem že, da na teh volitvah nikakor ne moremo biti razočarani, ker sem že ponosen in vesel zato, kako smo vodili kampanjo. Vsebinsko, estetsko, z veliko energije. Zahvaljujem se Celjankam in Celjanom za glasove, spoštujem njihovo odločitev, čestitam zmagovalcu gospodu Kovaču. Sem pa vesel tudi dobrega rezultata naše stranke in mi bomo v mestnem svetu zelo aktivni, proaktivni in napeli vse sile, da čim več stvari iz našega programa Celje 2030 pripeljemo tudi v realizacijo.«

»Hvaležen sem, da je naša ekipa tako intenzivno delala, da smo bili tu vsak dan na celjskem Glavnem trgu in po soseskah, predvsem pa da smo se dobro povezali tudi s strankami, s katerimi smo v štirih letih res intenzivno in kvalitetno sodelovali,« je dejal celjski župan Matija Kovač.

Po do zdaj preštetih glasovnicah bo prav Celjska županova lista Bojana Šrota druga najmočnejša svetniška skupina v mestnem svetu s šestimi svetniki. »Mestni svet bo, kolikor sem gledal, dokaj polariziran. Vedno pa županova stranka potegne veliko glasov in verjetno bodo nekateri njihovi partnerji malce razočarani,« je dejal Šrot. Napovedal je, da bodo konstruktivna opozicija: »Takšna, kot smo bili v tem mandatu. Podprli bomo vse dobre predloge, povedali, kaj se nam ne zdi prav, in poskušali čim več stvari iz našega programa spraviti v realizacijo oziroma povedati: to so prioritete za reševanje problemov v našem mestu.«

Odvetnik Šrot je še povedal, da razmišlja o upokojitvi, za katero že ima izpolnjene pogoje, da pa bo ostal aktiven v lokalni politiki, a ne v prvih vrstah. Napovedal je, da bo imela stranka na naslednjih volitvah zagotovo tudi županskega kandidata ali kandidatko.

Odvetnik Šrot razmišlja o upokojitvi, za katero že ima izpolnjene pogoje. FOTO: Dejan Javornik

Volilna udeležba je bila v knežjem mestu že čez dan precej visoka. Po zadnjih podatkih je do 19. ure volilo 18.880 volilnih upravičencev od sicer 35.569, kar predstavlja 53,08 odstotka.

V Mariboru bo odločal drugi krog

V štajerski prestolnici bo o novem županu odločal drugi krog, v katerega sta se uvrstila nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež in radijec Bor Greiner. Za Frangeža je po delnih neuradnih rezultatih glasovalo dobrih 28 odstotkov volivcev, za Greinerja pa slabih 23 odstotkov, kaže po 90 odstotkih preštetih glasovnic.

»Vsebina niso gradovi v oblakih, vsebina so eno realno diskutiranje o tem, kaj je mogoče in kaj ne pri zadolženem Mariboru, ki ga je sistem malo pozabil,« pravi dolgoletni novinar in urednik Radia City, ki je kandidaturo vložil s podpisi volivcev. »Vse še je mogoče, glasovi se preštevajo, strategije se bodo se oblikovale v ponedeljek, upanje, ki ga imam, pa je, da bo dialog v drugem delu še strpnejši, kot je bil v prvem,« je dejal v prvi izjavi za medije po preštetju večine glasovnic na današnjih volitvah.

»Upam, da bo Maribor v drugem krogu lahko imel kampanjo, ki bo še bolj strpna, povezovalna, zanimiva, vsebinska kot prva, ker osebni napadi in diskreditacije, kdo kaj zna in kdo kaj ne zna, so za otroški vrtec. Ko imamo deset kandidatov in se ljudje s komolci prebijajo do kruha, je to še morda sprejemljivo – za nas sicer že v prvem krogu ni bilo –, v drugem krogu, ko ostaneta dva, pa se mi zdi, da bo precej bolj očitno, če bo kdo hotel razpravo iz vsebinske preusmeriti v osebno,« je še povedal.

Z zmagovalcem prvega kroga Frangežem sta si sicer že čestitala. Glede morebitnega sklepanja koalicij po volitvah in podpori ostalih županskih kandidatov za drugi krog se Greiner še ni želel izrekati. »Vsi so dobrodošli, ker v Mariboru ni ne levo ne desno, ampak je skupaj za naše mesto. Itak vemo, da v mestnem svetu bodo stranke, z njimi bomo dialog vzpostavili in ideja pač je, da lahko Maribor skupaj povrne nekatere krivice in nastavi prihodnost, ki bi bila mogoče manj elitna ali pa mogoče manj samo za ene, več pa za vse, ker Maribor je povsod,« je odgovoril.

»Vsebina niso gradovi v oblakih, vsebina so eno realno diskutiranje o tem, kaj je mogoče in kaj ne pri zadolženem Mariboru, ki ga je sistem malo pozabil,« pravi Greiner. FOTO: Jernej Borovinšek

Predvolilna kampanja za mariborskega župana oziroma županjo se  je precej zaostrila v zadnjih dveh tednih in javnih soočenjih. Takrat se je do tedaj vodilni kandidat Greiner v soočenjih moral braniti pred polemikami s strani kandidata Andreja Baumana in v manjši meri Matevža Frangeža. »Politika je še vedno umazana. Marsikaj se lahko zgodi in vnaprej sprejemamo voljo Maribora,« je še pred razglasitvijo rezultatov opozoril Greiner in pozval, da v vsakem primeru ne odpirajo šampanjcev.

Razpoloženje je bilo v vseh predvolilnih štabih umirjeno, z nestrpnostjo so se pričakovali rezultalti, ki so po prvih projekcijah že pokazale, da se je Frangežu koalicija Novi Maribor (kjer SD  nastopa skupaj z Levico in Listo kolesarjev in pešcev) obrestovala, saj je takoj prevzel vodstvo. Frangež se je zahvalil volivkam in volivcem ter oznanil: » Očitnno sta pred nami dva tedna, ko moramo prepričati vse, da je čas za novi Maribor, novo vključevanja, novega sodelovanja, novih prioritet in pristopov. Zaupanje ljudi se gradi, je vedno krhko,« je preudarno opozoril.

Matevž Frangež iz SD, ki ima podporo Levice in Liste kolesarjev in pešcev. FOTO: Mediaspeed

Na tretje mesto se je uvrstil Andrej Bauman in zbral več kot 20 odstotkov glasov, projekcije so mu pripisovale četrto mesto za Katjo Koren, a je slednjo prehitel. Baumanov rezultat je dober glede na to, da je relativno pozno vstopil v župansko tekmo.

Greiner je bil na koncu večera zelo zadovoljen: »Preboj človeka, ki prej ni bil v političnem sistemu in je nestrankarski kandidat, je fantastičen kandidat.« Greiner je opozoril tudi na dober rezultat Baumana: »To pomeni, da je v tem mestu potencial ljudi, ki menijo, naj se nestrankarsko županovanje v Mariboru naj nadaljuje.« Greiner še dodaja, da nič ni odločeno: »V drugem krogu se dogajajo tudi antiglasovi, kdo ima večjo odbojnost, koga bodo podprli ostali kandidati, koliko to šteje – to so vse odprte zgodbe.«

Prihod kandidata Greinerja, novinarja in urednika Radia City, ki je v dveh anketah časnika Večer imel največ podpore. FOTO: Tomica Šuljić. FOTO: Tomica Šuljić

Frangežu  so med prvimi za vodstvo po prvem krogu čestitali tudi poslanec Vlado Šega in nekdanji župan Boris Sovič. Frangež, ki je sedaj najresnejši naslednik Saše Arsenoviča – ki se je oglasil tudi v vseh predvolilnih štabih - pa se ni opredelil do našega vprašanja, če je konkurenca nestrankarskega kandidata prednost ali slabost: »V naslednjih dveh tednih kljub jasnemu političnemu profilu, ki ga imam, poizkušal dokazati, da bom župan vseh. Mesto mora stopiti skupaj.« Maribor ima sedaj dva tedna, da premisli, kakšnega župana si želi – po prvem krogu pa ni očitnega favorita. 

Frangež je na volitvah nastopil kot kandidat SD, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev, medtem ko je Greiner kandidaturo vložil s podpisi volivk in volivcev. Na glasovnici so bili še Andrej Bauman (zanj je glasovalo okoli 21 odstotkov) kot kandidat skupine volivcev, Katja Koren s podporo Demokratov, SDS, NSi in Fokus (prejela je skoraj 19 odstotkov glasov). Med kandidati so bili še Matej Vodopivec, ki ga je predlagala Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, Andrej Matvoz s podporo Gibanja Svoboda, Mitja Zgoznik s podporo stranke Resnica in Vincenc Gajser s podporo Stranke slovenskega naroda.

Tik pred iztekom volilnega dne je vse kandidate in kandidatko prišel pozdravit dosedanji župan Saša Arsenovič, ki se je po dveh mandatih odločil, da ne bo več kandidiral. FOTO: Tomica Šuljić

Aktualni župan Saša Arsenovič se po dveh mandatih ni odločil za ponovno kandidaturo. Tik pred iztekom volilnega dne je vse kandidate in kandidatko prišel pozdravit. »Hvala vsem, ki so se trudili s programom, z delom, z aktiviranjem, demokracije brez tega ne bi bilo. Želim jim vsem veliko uspeha in seveda posledično veliko uspeha v Mariboru,« je  dejal.

V Mariboru ima volilno pravico 79.188 volivcev, do 19. ure je glasovalo 34.315 udeležencev, kar predstavlja 43,33 odstotka. Na lokalnih volitvah leta 2022 je na županskih volitvah glasovalo 41,21 odstotka volilnih upravičencev, leta 2018 pa 49,78 odstotka. 

Med desetimi kandidati se je potegovala le ena ženska, najmlajši kandidat je 32-letni Zgoznik, najstarejši pa 73-letni Gajser. Mariborčani so poleg novega župana izbirali tudi člane mestnega sveta, za vstop v mestni svet se poteguje 17 kandidatnih list.

V Velenju Peter Dermol dobil nov mandat

Mestno občino Velenje bo tudi prihodnja štiri leta vodil dosedanji župan Peter Dermol iz vrst SD. Že v prvem krogu je premagal šest protikandidatov. Po preštetih 91,66 odstotka glasov je zanj glasovalo 63,23 odstotka volivcev. Izid ni presenečenje, v Velenju ima SD že dolgo primat. Dermol bo občino vodil v času pomembnih razvojnih premikov.

48-letni Dermol se je na volitve odpravil tudi s podporo skupine volivcev, Stranke generacij, stranke Volt Slovenija in Gibanja Svoboda. V izjavi za medije je napovedal, da bo po začetku novega mandata najprej opravil pogovore z najožjimi sodelavci ter z njimi pregledal, kaj lahko v procesu delovanja občinske uprave izboljšajo.

Mestno občino Velenje bo tudi prihodnja štiri leta vodil dosedanji župan Peter Dermol iz vrst SD. FOTO: Jure Eržen

Sledila bodo normalna opravila, kot je razvoj vseh tistih projektov, ki jih že danes izvajajo, in rebalans proračuna v začetku prihodnjega leta, je orisal. »Vem, da bo delo občinske uprave tudi naprej potekalo na zelo visoki ravni, in želim si, da je moja ekipa čim bolj učinkovita, produktivna in da bodo to ljudje na koncu tudi prepoznali,« je dejal.

Za županski položaj so se še potegovali Rok Plankelj in skupina volivcev, Veronika Juvan s podporo Nove Slovenije, Asmir Bećarević, ki ga podpirata Sara Bajec s skupino volivcev in Ljudska iniciativa Velenje, Nejc Pačnik s podporo Slovenske demokratske stranke, Franci Lenart, kandidat liste Naše Velenje, Alenka Gortan s podporo Demokratov Anžeta Logarja ter Faruk Pijuković, znan tudi kot Crni, ki ga je predlagala stranka Rešitev, Stranka upokojencev Velenje, Slovenija.

Predvolilno kampanjo so zaznamovala predvsem vprašanja glede ogrevanja in zagotavljanja novih delovnih mest po izhodu iz premogovništva pa tudi problematika pomanjkanja stanovanj, zagotavljanje varnosti v mestu in prometu ter gradnja tretje razvojne osi.

Dermol je bil najprej pet let podžupan, za župana pa prvič izvoljen na nadomestnih volitvah oktobra 2020, ki so jih izvedli po smrti dotedanjega župana Bojana Kontiča. Prejel je 64,3 odstotka oz. 5706 glasov. Dve leti pozneje je na rednih volitvah rezultat še izboljšal in zmagal prav tako v prvem krogu, ko je v konkurenci še petih protikandidatov prejel 68,8 odstotka glasov volivcev oz. 8504 glasove. Na volitvah pred štirimi leti je bila volilna udeležba 47,35-odstotna.

SD je v 33-članskem mestnem svetu v iztekajočem se mandatu imela največ mest, in sicer 16, kar je bilo sicer dve mesti manj kot v mandatu prej. Preostala sestava mestnega sveta se je z nekaterimi prestopi svetnikov v štirih letih nekoliko spremenila v primerjavi z izvoljenimi v jeseni 2022.

Ob koncu tega mandata je bilo tako v mestnem svetu pet svetnikov stranke Naše Velenje, po trije svetniki Stranke generacij in Gibanja Svoboda, SDS je imela dva svetnika, po enega pa skupna lista SLS in Naša dežela ter tudi NSi in Demokrati. V mestnem svetu je bil tudi en samostojni svetnik. Za tokratne volitve pa so kandidatne liste za velenjski mestni svet vložili Resnica, SDS, Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Ljudska iniciativa Velenje, Naše Velenje, Vesna, Stranka generacij, Demokrati, NSi, Volt Slovenija, SD in Gibanje Svoboda.

Na Ptuju čez dva tedna drugi krog županskih volitev med županjo Nuško Gajšek in Jankom Šircem

Na Ptuju bodo volivci čez dva tedna spet glasovali. V drugi krog županskih volitev sta se uvrstila aktualna županja Nuška Gajšek iz vrst SD in neodvisni kandidat Janko Širec, ki ga podpirata tudi Gibanje Svoboda in lista Ptuj je naš. Gajškova je prejela 44,88 odstotka, Širec pa 24,54 odstotka glasov, z nekaj deset glasovi več kot tretji Andrej Čuš, ki je tako ostal brez uvrstitve v drugi krog.

Na glasovnici so bili še Nuška Vrabl s podporo Demokratov, Lina Habjanič s podporo Levice ter Janko Širec, neodvisni kandidat skupine volivcev, ki ga podpirajo tudi Gibanje Svoboda, SDS in lista Ptuj je naš. Do 19. ure je glasovalo 9440 od 18.180 volivcev, udeležba pa je bila 52,05 odstotna. Na lokalnih volitvah leta 2022 je bila končna udeležba v prvem krogu 47,64-odstotna, leta 2018 pa 54,96-odstotna.

Na Ptuju se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila trenutna županja Nuška Gajšek, ki je prejela 44,9 odstotka glasov, in Janko Širec s 24,5 odstotka. FOTO: Delo

Gajšek, ki je pred volitvami na glas razmišljala o novi zmagi v prvem krogu, je po objavi rezultatov priznala, da je bilo vendarle pričakovati dva kroga. »Skozi vso kampanjo smo govorili, da protikandidatov ne podcenjujemo. Vodili smo izjemno korektno kampanjo in vsebinsko argumentirano. Mislim, da so to ljudje prepoznali, kar se odraža tudi v današnjem rezultatu,« je bila z doseženim vseeno zadovoljna. Po njenih besedah je to, da so zmagali na praktično vseh voliščih, izjemna popotnica za drugi krog, hkrati pa verjame, da bodo s programom volivce prepričali tudi v drugem krogu.

Glede na izenačenost na drugem in tretjem mestu je bila še nekoliko previdna glede tega, s kom se bo pomerila, a se s tem ne obremenjuje preveč. Šircu se je, kot za zdaj kaže, za nekaj več kot 40 glasov uspelo uvrstiti v drugi krog. Rezultat po njegovem mnenju pomeni na eni strani resno sporočilno vrednost in zavezo, da si Ptuj želi spremembe ter drugačnega vodenja.

Neodvisni kandidat Janko Širec, ki ga podpirata tudi Gibanje Svoboda in lista Ptuj je naš. FOTO: Aleš Andlovič 

O tem, ali pričakuje morebitne zaplete zaradi majhne razlike, je dejal, da je treba počakati na uradne rezultate, ko jih bo volilna komisija potrdila, pa bodo o tem razmišljali takrat, ko oziroma če bo to potrebno. Na vprašanje, ali namerava iskati širšo podporo, je dejal, da se bo treba pogovarjati z vsemi, a v tem trenutku je še prehitro govoriti o tem, s kom in kako.

Aktualni županji je pred štirimi leti uspelo prepričljivo zmagati že v prvem krogu, kljub sedmim protikandidatom. Takrat je osvojila dobrih 64 odstotkov glasov, s 16 odstotki se ji je najbolj približal Čuš. Tokrat je bila konkurenca očitno močnejša, v drugem krogu jo čaka trenutni direktor ptujskega komunalnega podjetja, ki se z aktualno mestno upravo že nekaj časa ni ujel preveč dobro.

V času volilne kampanje se je Gajškova pohvalila s sanacijo občinskih financ v sicer še vedno eni bolj zadolženih mestnih občin, za nov mandat pa napovedala nov investicijski ciklus. Udobno županovanje ji je pretekla štiri leta omogočal tudi uspeh njene stranke, saj je imela SD v 29-članskem organu deset svetnikov, po pet sta jih osvojili Lista Andreja Čuša in SDS, štiri pa Gibanje Svoboda.

Pred letošnjimi volitvami so v Svobodi podprli Širca, ki je sicer kandidaturo oddal s podpisi volivcev. Skupaj z njegovo listo in listo Ptuj je naš so pod imenom Gibanja Svoboda sestavili tudi listo za mestni svet. Ob najavi kandidature, v kateri v ospredje postavlja razvoj gospodarstva in odgovorno upravljanje občinskih sredstev, so Širca sicer podprli tudi v SDS, a so si pozneje premislili, niso pa predlagali svojega kandidata za župana.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅