Drugi krog v Mariboru in na Ptuju, Velenje in Celje že odločena
V vseh mestnih občinah razen v Mariboru želijo stolčke ohraniti dosedanji župani. Štajerska prestolnica bo po osmih letih dobila novega župana, v Celju se za vrnitev poteguje Bojan Šrot, v Velenju in na Ptuju pa aktualna župan in županja kandidirata za ponovni mandat.
Maribor bo dobil novega župana, Saša Arsenovič se poslavlja
Štajerska prestolnica dobiva novega župana oziroma županjo. Aktualni župan Saša Arsenovič se po dveh mandatih ni odločil za ponovno kandidaturo. Tik pred iztekom volilnega dne je vse kandidate in kandidatko prišel pozdravit. »Hvala vsem, ki so se trudili s programom, z delom, z aktiviranjem, demokracije brez tega ne bi bilo. Želim jim vsem veliko uspeha in seveda posledično veliko uspeha v Mariboru,« je dejal.
V Mariboru ima volilno pravico 79.188 volivcev, do 16. ure je glasovalo 23.558 udeležencev, kar predstavlja 29,75 odstotka. Na lokalnih volitvah leta 2022 je na županskih volitvah glasovalo 41,21 odstotka volilnih upravičencev, leta 2018 pa 49,78 odstotka.

Tik pred iztekom volilnega dne je vse kandidate in kandidatko prišel pozdravit dosedanji župan Saša Arsenovič, ki se je po dveh mandatih odločil, da ne bo več kandidiral. FOTO: Tomica Šuljić
Za županski položaj se poteguje deset kandidatov. Po izžrebanem vrstnem redu so bili na glasovnici Matej Vodopivec, ki ga je predlagala Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, Andrej Bauman kot kandidat skupine volivcev, Andrej Matvoz s podporo Gibanja Svoboda, Mitja Zgoznik s podporo stranke Resni.ca in Vincenc Gajser s podporo Stranke slovenskega naroda.
Med kandidati so bili še Matevž Frangež s podporo Socialnih demokratov, Levice in Liste kolesarjev in pešcev, Aleš Ernecl s podporo Stranke Straža, Katja Koren s podporo Demokratov, SDS, NSi in Fokusa, Igor Jurišič s podporo Stranke mladih ter Bor Greiner kot kandidat skupine volivcev.

Prihod kandidata Bora Greinerja, novinarja in urednika Radia City, ki je v dveh anketah časnika Večer je imel največ podpore. FOTO: Tomica Šuljić. FOTO: Tomica Šuljić
Med desetimi kandidati se je potegovala le ena ženska, najmlajši kandidat je 32-letni Zgoznik, najstarejši pa 73-letni Gajser. Mariborčani so poleg novega župana izbirali tudi člane mestnega sveta, za vstop v mestni svet se poteguje 17 kandidatnih list.
V knežjem mestu Kovač za drugi mandat, Šrot za vrnitev
V Celju se po štirih letih znova odloča med nadaljevanjem županovanja Matije Kovača in vrnitvijo njegovega predhodnika Bojana Šrota. Ta je Celje vodil 24 let oziroma šest mandatov, od leta 1998 do 2022. Za županski položaj so se potegovali še Darko Radiković, kandidat Državljanskega gibanja Resni.ca in Tomaž Krajnc z Listo Tomaža Krajnca.

Visoka volilna udeležba z optimizmom navdaja aktualnega celjskega župana Matijo Kovača, ki pričakuje odličen rezultat. FOTO: Jože Suhadolnik
Prav visoka volilna udeležba z optimizmom navdaja aktualnega župana Matijo Kovača, ki pričakuje odličen rezultat. Ta je dejal, da so za ta rezultat trdo delali in se široko povezali: »Zelo sem hvaležen za podporo vseh strank, ki so nam jo dale, predvsem pa vseh občanov, kiso ponovno dokazali, da jim je mar za lastno mesto. Zelo so se angažirali, razpravljali, predvsem pa tudi že z volilno udeležbo do 16. ure pokazali, da se Celje spreminja.«
Nadaljuje: »Celje ima poleg Ljubljane največjo rast udeležbe v primerjavi z letom 2022, kar mislim, da pomeni to, da je pot, po kateri hodimo, kjer delamo transparentno, vključujemo ljudi v vse faze odločanja, uvajamo participativne metode, tudi tista, ki ljudi privabi dejansko k odločanju. Veselim se končnih rezultatov.«

Šrot je bil po dolgem času znova v vlogi izzivalca, a pravi, da je volilne kampanje vedno dojemal kot tekmo. FOTO: Špela Kuralt
Kovač je dejal, da je bila letošnja volilna kampanja bistveno drugačna kot pred štirimi leti, ko je bil sam izzivalec. »Tokrat sem preživel enega najbolj mirnih vikendov, odkar sem župan. Na rezultate čakam v veselem pričakovanju, predvsem pa brez stresa. Ta občutek mi daje tudi intuitivno upanje, da bo vse tako, kot smo si zamislili.«
Če mu vendarle ne bo uspelo zmagati v prvem krogu, so po njegovih besedah pripravljeni tudi na drugega. »Računam, da drugega kroga letos ne bo. Če pa bi bil, ne bi bil razočaran. Nadaljeval bi kampanjo in v naslednjih 14 dneh še enkrat poskušal pojasniti, zakaj menim, da je prava pot za Celje tista, po kateri hodimo skupaj s strankami, ki so me predlagale, občani in ob širši podpori, ki sem jo čutil v vseh teh štirih letih.«
»Celje ima poleg Ljubljane največjo rast udeležbe v primerjavi z letom 2022, kar pomeni, da je pot, po kateri hodimo, kjer delamo transparentno, vključujemo ljudi v vse faze odločanja, uvajamo participativne metode, tudi tista, ki ljudi privabi dejansko k odločanju,« je dejal celjski župan Matija Kovač.
Bojan Šrot je takoj po zaprtju volišč dejal, da pričakuje dober rezultat. »To so moje osme županske volitve, pa moram povedati, da še nikoli v ekipi ni bilo toliko pozitivne energije. Kampanjo smo izpeljali kot iz učbenika, tako vsebinsko kot energijsko. Vodili smo jo pozitivno, ljudem povedali, kaj vidimo kot glavne probleme v našem mestu in kako jih rešiti. Če kampanja kaj velja, potem bi moral biti nocoj rezultat odličen.«
Šrot je bil po dolgem času znova v vlogi izzivalca, a pravi, da je volilne kampanje vedno dojemal kot tekmo. »Velikokrat sem se šalil, da je to moja prva tekma, čeprav tudi izkušnje iz preteklih tekem nekaj štejejo. Pravzaprav ni nič drugače kot pred leti. Je pa res, da je drugače biti izzivalec kot pa tisti, ki se brani pred očitki vseh, ki nastopajo v kampanji.«
Če ne bo drugega kroga oziroma bo rezultat slabši od pričakovanj, Šrot pravi, da ne bo razočaran. »Pravzaprav ni rezultata, ki bi nas razočaral. V mojem štabu smo se z mojimi ljudmi že dogovorili, da smo na neki način moralni zmagovalci teh volitev, ne glede na rezultat. Delali bomo naprej tako, kot smo zadnja štiri leta oziroma že prejšnja leta.«
Volilna udeležba je bila v knežjem mestu že čez dan precej visoka.Po zadnjih podatkih je do 16. ure volilo 35,52 odstotka volilnih upravičencev, teh je v Celju sicer 35.569.
Velenje je izbiralo med sedmimi kandidati, Dermol za nov mandat
V Velenju odločajo ali bo občino še naprej vodil Peter Dermol. Ta je občino prevzel leta 2020, ko je po smrti dolgoletnega župana Bojana Kontiča premagal na nadomestnih volitvah. Dermol, ki je bil pred tem podžupan, je na rednih lokalnih volitvah leta 2022 vnovič prejel večino glasov.
Za županski položaj se je potegovalo sedem kandidatov. Po izžrebanem vrstnem redu so bili na glasovnici Peter Dermol, ki so ga predlagali Socialni demokrati ter Rok Plankelj in skupina volivcev, Veronika Juvan s podporo Nove Slovenije, Asmir Bećarević, ki ga podpirata Sara Bajec s skupino volivcev in Ljudska iniciativa Velenje, Nejc Pačnik s podporo Slovenske demokratske stranke, Franci Lenart, kandidat liste Naše Velenje, Alenka Gortan s podporo Demokratov Anžeta Logarja ter Faruk Pijuković, znan tudi kot Crni, ki ga je predlagala stranka Rešitev, Stranka upokojencev Velenje, Slovenija.
V Mestni občini Velenje je 23.881 volilnih upravičencev. Do 16. je glasovalo 9.033 od 23.797 volivcev, kar je 38,0 odstotkov. Na lokalnih volitvah leta 2022 je bila končna udeležba 47,35 odstotka, leta 2018 pa 42,78 odstotka.
Ptujčani odločali o tretjem mandatu Nuške Gajšek
Na Ptuju se odloča o obstoju županje Nuške Gajšek, ki občino vodi od leta 2018, ko je na lokalnih volitvah zmagala v drugem krogu. Po osmih letih na čelu občine se s podporo Socialnih demokratov poteguje za tretji mandat.
Za županski položaj se je potegovalo pet kandidatov, tri ženske in dva moška. Na glasovnici so bili še Nuška Vrabl s podporo Demokratov, Andrej Čuš kot kandidat skupine volivcev oziroma Liste dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj, Lina Habjanič s podporo Levice ter Janko Širec, neodvisni kandidat skupine volivcev, ki ga podpirajo tudi Gibanje Svoboda, SDS in lista Ptuj je naš.
V Mestni občini Ptuj je 17.171 volilnih upravičencev. Do 16. ure je glasovalo 6.488 od 18.180 volivcev, udeležba pa je bila 35,7 odsotokov. Na lokalnih volitvah leta 2022 je bila končna udeležba v prvem krogu 47,64 odstotka, leta 2018 pa 54,96 odstotka.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗