O čem vse odloča župan? Koliko milijonov upravlja? Kdo ga nadzira?
Župan ni le obraz občine, ki reže trakove ob odprtjih in sprejema delegacije, ampak vodi občinsko upravo, predlaga proračun, usmerja investicije in pomembno vpliva na razvoj kraja. Odločitve o najpomembnejših vprašanjih sicer sprejema občinski svet, vendar ima župan pri njihovem oblikovanju in izvajanju pomembno vlogo.
Ena njegovih najpomembnejših nalog je priprava predloga občinskega proračuna. V njem so določene finančne prioritete, npr. koliko denarja bo šlo za ceste, vrtce, šole, kanalizacijo, športno infrastrukturo, kulturo in druge lokalne potrebe. Proračun sprejme občinski svet, ki ga lahko z amandmaji spremeni ali zavrne. Če ga zavrne, mora župan pripraviti nov predlog.
Od županovih predlogov in dogovorov z občinskim svetom je pogosto odvisno, kateri projekti bodo dobili prednost. Bo občina gradila nov vrtec, obnovila ceste, uredila kolesarske povezave ali zgradila športno dvorano? Pomembno je tudi, kako uspešna je pri pridobivanju državnega in evropskega denarja.
Od zemljišč do vrtcev in cest
Župan ima pomembno vlogo tudi pri prostorskem razvoju občine. Občinski prostorski načrt določa, kje bodo stanovanjske soseske, industrijska območja, trgovski centri in kje bodo ostale kmetijske oziroma zelene površine. Pripravo načrta usmerja občina, sprejme pa ga občinski svet. Spremembe namembnosti zemljišč lahko pomembno vplivajo na njihovo vrednost in možnosti gradnje.
Občina upravlja tudi svoje premoženje - zemljišča, stavbe, poslovne prostore in stanovanja. Sodeluje pri njihovih nakupih, prodajah in oddajanju, pri čemer morajo biti pomembnejše odločitve sprejete v skladu z zakonom in pristojnostmi občinskega sveta.
Med naloge občine sodijo tudi vrtci in osnovne šole. Zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, skrbi za investicijsko vzdrževanje objektov in šolske prevoze. Pomembno vpliva tudi na ceno vrtca, saj občinski svet potrjuje cene programov, občina pa krije del stroškov.
Občine skrbijo za lokalne ceste, pločnike, kolesarske steze, parkirišča in javno razsvetljavo. Med njihove naloge sodijo še oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki. Odločajo tudi o podpori športnim in kulturnim društvom, urejanju parkov in igrišč ter programih za starejše. Lahko gradijo in oddajajo neprofitna stanovanja ter razvijajo lokalno stanovanjsko politiko.

FOTO: Delo
Župan izbira tudi svojo ekipo
Župan vodi občinsko upravo, imenuje in razrešuje njenega direktorja ter imenuje podžupane izmed članov občinskega sveta. Prek vodenja uprave vpliva na organizacijo dela, pripravo projektov in izvajanje občinskih nalog.
Podžupani lahko funkcijo opravljajo poklicno ali nepoklicno. V drugem primeru ob redni zaposlitvi prejemajo plačilo za opravljanje funkcije. Njihova naloga je pomagati županu in prevzemati posamezna področja oziroma naloge, ki jim jih zaupa.
Župan ima vpliv tudi na delovanje občinskih javnih zavodov in podjetij, vendar ne imenuje samodejno vseh njihovih direktorjev. To je odvisno od pristojnosti posameznih organov in ustanovitvenih aktov.
Kdo nadzira župana?
Župan ne more odločati o vsem sam. Občinski svet sprejema proračun, odloke in prostorske akte ter odloča o drugih pomembnih vprašanjih iz pristojnosti občine. Nadzor nad porabo javnega denarja opravlja občinski nadzorni odbor, ki preverja pravilnost in smotrnost poslovanja občine.
S koliko milijoni upravljajo mestne občine?
V Sloveniji imamo 12 mestnih občin: Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Velenje, Krško, Novo Gorico, Mursko Soboto, Ptuj in Slovenj Gradec. Njihove finančne zmogljivosti se precej razlikujejo.
Največji proračunski okvir ima Ljubljana. Po zadnjem rebalansu za leto 2026 znašajo načrtovani prihodki 538,70 milijona evrov, skupni obseg proračuna pa približno 580 milijonov evrov.
Maribor ima po predlogu tretjega rebalansa načrtovane prihodke v višini 220,21 milijona evrov, skupni obseg proračuna pa približno 270,81 milijona evrov. Pri tem je treba poudariti, da gre za predlog rebalansa, katerega sprejetje je treba preveriti.
Po prej zbranih podatkih je med mestnimi občinami po načrtovanih prihodkih za leto 2026 na tretjem mestu Slovenj Gradec s 117,18 milijona evrov, sledijo Kranj s 102,37 milijona, Velenje z 98,72 milijona in Celje z 92,77 milijona evrov. Koper načrtuje 88,01 milijona, Novo mesto 71,15 milijona, Krško 57 milijonov, Nova Gorica 55,22 milijona, Ptuj 43,60 milijona, Murska Sobota pa 29,16 milijona evrov.
Koliko dolgujejo mestne občine?
Pomemben pokazatelj finančnega položaja je tudi zadolženost. Po podatkih ministrstva za finance, ki jih je pridobila STA, je imela Ljubljana konec leta 2025 približno 373,6 milijona evrov dolga. Maribor je dolgoval več kot 124 milijonov, Celje skoraj 53 milijonov, Kranj 46,2 milijona in Koper 39,9 milijona evrov.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗