Ded, Xpeng, čuj!

He Xiaopeng, ustanovitelj in prvi mož XPenga, in Ralf Brandstaetter, vodja Volkswagna na Kitajskem. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Slovenija ima dolgo in bogato avtomobilsko industrijsko zgodovino. Lahko bi šli še bolj nazaj, a začnimo pri letu 1934, ko je Stanko Bloudek v ljubljanski Avtomontaži predstavil avtomobil Triglav. Stanko je bil inovatorski multipraktik, tak, kot se v naših krajih še danes najde. Zato, ker smo navajeni, da je treba iz malega narediti več in bolje. Vsega se je lotil in vse ga je zanimalo. Medtem ko se je ukvarjal z letali in avtomobili, je našel čas še za to, da je izumil zaskočno ključavnico za železniške vagone in s tem patentom tudi dobro zaslužil, se ukvarjal s problemom povezovanja tračnic, razvijal idejo motornega kolesa, inovacije pri drsalkah in kotalkah, zamisel o kožnih jermenih, ki bi onemogočili zdrs smuči nazaj pri turni smuki, in še marsikaj bi se našlo.

Oglas

Za naše razmišljanje je tokrat pomembneje začutiti željo, ki je pred skoraj stoletjem jasno nakazovala, kam želimo. Nismo želeli le sestavljati avtomobilov, želeli smo razvijati lastno tehnologijo. Bloudek, ki je bil tudi partner in glavni konstruktor v tovarni Avtomontaža, je leta 1934 javnosti predstavil prvi slovenski avto Triglav. Pri tem se je oprl na tehnologijo nemškega proizvajalca DKW. Ampak pot naprej je bila jasna, želeli so samostojno zgraditi cel avto, zato so začeli razvijati tudi motor. Razmišljali in sanjali so velike reči.

Po vojni je v Mariboru zrasel TAM, ena največjih jugoslovanskih tovarn tovornjakov, ki je zaposlovala več kot osem tisoč ljudi in izvažala tudi v Egipt, Afriko in Azijo. Tako kot Bloudek si tudi TAM zasluži posebno, samostojno obravnavo, saj je šlo za uspehe in prodor na svetovne trge, ki si jih danes težko predstavljamo. In šlo je za domače znanje, kompetence in samozavest, ki s tem pride. Tudi takrat so razmišljali in sanjali velike reči.

Leta 1969 so v ljubljanskem Litostroju začeli sestavljati Renaultove avtomobile, tudi znamenito katrco, ki se je leta 1973 preselila v novomeški IMV. Iz tega sodelovanja je nastal Revoz. Ob velikih tovarnah so rasli domači dobavitelji, orodjarji in inženirsko znanje. In če iščemo dokaz, kako lahko majhna Slovenija odpre veliko okno v avtomobilski svet, poglejmo proti Kopru. Tam so leta 2025 pretovorili skoraj 915.000 avtomobilov, največ med sredozemskimi pristanišči. Iz majhne morske line v svet smo naredili velika evropska avtomobilska vrata.

Azijska perspektiva

Nedavno je Boris Žgajnar na Valu 202 gostil nedeljskega gosta, izjemnega Andreja Pečjaka, ki se ga danes opisuje kot pionirja slovenske elektromobilnosti, a je v resnici še veliko več kot to. Andrej v intervjuju pove veliko ne le zanimivih, ampak tudi preroških reči, in poslušanje močno priporočam.

Med drugim pove, da ga je nekoč najelo kitajsko podjetje, da predela avto in jih ob tem nauči, kako se to dela. Delo je opravil pred dogovorjenim rokom. Ko se je lastniku tovarne potožil, da si z 20 kitajskimi delavci, ki so mu pri delu pomagali, med njimi so bili tudi tehniki in inženirji, ni mogel kaj prida pomagati, saj da so leni, počasni in nekateri tudi zabiti ter da bi jih takoj zamenjal za pet slovenskih, mu je lastnik podjetja rekel, da ve, da je tako. Potem pa dodal: mi nimamo kakovostnih delavcev, mi imamo milijardo neumnih, ki jih vodi 100 milijonov pametnih, vi na Zahodu pa imate milijardo pametnih delavcev, ki jih vodi 100 milijonov neumnih. Pečjaku se je to zgodilo leta 2010. Moja izkušnja iz lanskega leta ob obisku Kitajske je, da so se inženirji in delavci vmes očitno kar precej razvili, politiki pa so tako in tako ostali isti.

Legendarna katrca. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto

Pet let prej, kot je svoj prvi stik s prihajajočo kitajsko avtomobilsko sceno doživel Pečjak, sem drugo plat istega kovanca doživel sam. Povabilo mlade svetovne voditeljice WEF (Young Global Leaders) me je pripeljalo na Svetovni gospodarski forum v Davosu. V času kosila sem se s sendvičem na krožniku prisedel h gospodu azijskega videza, trenutek zatem pa se nama je s svojim krožnikom sendvičev pridružil še en Azijec. Vljudno smo se pozdravili, za kaj več pa se mi je zdelo, da je zmanjkalo tako volje kot energije. Prostor je bil še za enega in ta stol je zasedel Američan. Vem, bere se kot uvod v vic, a konec ne bo smešen.

Še preden je spregovoril, je bilo vsem jasno, da je Američan. Rekel je: "Zdravo! Jaz sem Dell in se ukvarjam z računalniki, kaj pa vi počnete? In če sem lahko malo provokativen, saj smo vendar v takem okolju, da si to lahko privoščimo, kje bi radi bili s svojim poslom čez deset let?"

Azijec, ki je prisedel le malo pred njim, je rekel: "Jaz sem Jack Ma, iz Kitajske, čez deset let pa bi rad bil kitajski Bill Gates."

Dell se je od srca nasmejal. Jack pa je začel na glas računati svoj poslovni model. Povedal nam je, koliko ljudi je na Kitajskem, koliko jih ima internet danes in koliko jih bo imelo v naslednjih desetih letih, koliko računalnikov bodo prodali in tako naprej. Nihče se ni več smejal. Dellu se je na daleč videlo, da že preračunava. Ma pa je končal tako, da je rekel: "Tako bo, ker smo se tako odločili."

"Smo" je pomenilo vlado in mislil je na pametne ljudi. Tega takrat nisem vedel. Kot on verjetno ni vedel, da se bo moral dobri dve desetletji kasneje zaradi preveč svobodomiselnih izražanj, tako so vsaj presodili pametni ljudje z vrha, podrediti in dobro premisliti, kaj govori in počne.

Drugi Azijec pa je rekel, da je Jack Sim, da prihaja iz Singapurja in da je kralj stranišč. Meni je bil takoj všeč, Dell pa ni več poslušal.

Sim je odraščal v revščini, brez ustreznih sanitarij. Do štiridesetega leta je ustanovil kar šestnajst podjetij, predvsem v gradbeništvu in nepremičninah. Potem se je odločil za življenjski obrat. Leta 2001 je ustanovil Svetovno organizacijo za stranišča, WTO (World Toilet Organization), in začel govoriti o tem, da za več milijard ljudi stranišča niso nekaj samoumevnega. Leta 2013 so Združeni narodi na njegovo pobudo 19. november razglasili za svetovni dan stranišč.

Ko bomo čez nekaj dni, na svetovni dan stranišč, opravljali potrebo, se velja spomniti, da so urejene sanitarije velik privilegij. Ker pomanjkanje varnih in urejenih stranišč ne pomeni samo neprijetnosti. Pomeni širjenje bolezni, umiranje otrok, dekleta in ženske so pri opravljanju najosnovnejših potreb pogosto izpostavljene nasilju, in to je okolje, ki še dodatno poglablja revščino, iz katere se je še težje izviti.

Jack Ma je razmišljal, kako bo internet povezal milijarde ljudi. Jack Sim pa, kako bo milijardam ljudi omogočil nekaj, kar je za večino nas še veliko bolj samoumevno kot internet.

Tovarna avtomobilov Maribor, Tam Foto: BoBo

Pubec He

Prav tako novembra, le da leta 1977, se je v takšno okolje polno idej in upanja rodil He Xiaopeng. Po izobrazbi je računalničar in za razliko od večine tradicionalnih avtomobilskih industrialcev svojih prvih velikih poslovnih uspehov ni dosegel v tovarni, temveč na internetu.

He je človek zanimivih nasprotij. Odraščal je v času, ko je Kitajska podrla trgovinski zid s svetom in začela razmišljati o tem, kaj lahko v tem novem okolju od bogatega in naprednega sveta iztrži. Njegova generacija je vstopila v čas, ko je bilo vse mogoče in nobena ideja prevelika. Kot vselej na Kitajskem je bila velika tudi konkurenca.

Diplomiral je iz računalništva na Južnokitajski tehnološki univerzi. Kot mladenič je bil tako zadržan, da se je moral javnega nastopanja šele naučiti. Na univerzi se je zato vpisal na tečaj govorništva, kjer je vadil nastopanje v javnosti. Zgodaj je znal prepoznati, kje je šibek, in se odločil, da se okrepi. In se je.

Še več, danes se v njegovih nastopih začuti, da rad nastopa, in ker je prijeten, predvsem pa ni napihnjen nastopač, kot jih je v tej branži vedno več, je odličen zaščitni znak podjetja in znamke, ki nosi njegovo ime. He je priimek, Xiaopeng pa osebno ime, za mednarodno rabo na izdelkih pa so ime predelali v Xpeng.

He svoj prvi veliki posel naredi dve desetletji pozneje s prodajo svojega internetnega podjetja UCWeb Alibabi. Finančno tako že zelo zgodaj doseže cilj, ki si ga je zadal. Mlad je še, dela cele dneve, ženo in otroka vidi le po videopovezavi in začne se spraševati, ali je to to.

Leta 2017, ko je prvič držal v naročju novorojenega sina, se je vprašal, kaj bodo v prihodnosti sinu rekli, kdo je bil njegov oče in kaj je dosegel, ustvaril. Namesto mirnega, finančno preskrbljenega življenja se je lotil novega poslovnega izziva. Vstopil je v avtomobilsko industrijo.

Na tem mestu je pomemben majhen evropski prevod. To leta 2017 na Kitajskem ni bilo tako nezaslišano ali revolucionarno, kot se vidi z našega kosa sveta, kjer so avtomobilske znamke stare 100 let, posel tradicionalno utečen in trg razdeljen. Na Kitajskem so takrat avtomobilske tovarne in znamke odpirali vsi mogoči vlagatelji, od supermajhnih do superpremožnih podjetnikov.

Še ena zgodba iz osebnega življenja našega morebitnega novega sokrajana nam pove nekaj več o njem. Le nekaj let po sinovem rojstvu ga je očetova bolezen pripeljala do še enega razmisleka. Spoznal je, kako težko je tudi najbolj skrbnim otrokom zagotoviti stalno pomoč ostarelim staršem. In tako se je v njegovo razmišljanje o prihodnosti poleg avtomobilov in umetne inteligence vse bolj naseljevala tudi humanoidna robotika.

Magna Steyr v Hočah. Foto: BoBo

Vredi bo

Maribor bo v naslednjih nekaj letih zacvetel. Že zdaj je lep, da bi težko bil bolj, prihodnost pa bo še lepša. Karte, ki jih drži v rokah Slovenija, so tako dobre, da je možnost, da se vse skupaj odlično sestavi, res velika.

Evropska avtomobilska industrija je desetletja odhajala na Kitajsko, tam gradila tovarne, sklepala partnerstva in pomagala ustvarjati sodobno Kitajsko avtomobilsko proizvodnjo. Zdaj se tok obrača. Kitajski proizvajalci prihajajo v Evropo, iščejo proizvodne zmogljivosti, naše domače dobavitelje, razvojno znanje in pot do evropskih kupcev. Morajo, drugače tu ne morejo prodajati. Tako je prav in pošteno.

Jeseni 2024 smo bili ena od petih držav Evropske unije, ki so nasprotovale dodatnim carinam za kitajske električne avtomobile. Kitajska je to opazila in dodatno odprla kanale za sklepanje sodelovanja. Kmalu zatem je takratni gospodarski minister Matjaž Han skupaj z gospodarsko delegacijo obiskal Kitajsko, agencija SPIRIT pa je odlično opravila svoje delo, zbrali so najboljše, kar imamo ponuditi, in so šli.

Takrat se še ni vedelo, ali bo kateri od neštetih kitajskih avtomobilistov ugriznil v vabo. Jasno pa je bilo, da imamo kaj ponuditi. Koper, drugi tir, potencial mariborskega letališča in seveda Magna.

Magna ni hec. Posebnost Magne je, da za različne proizvajalce ne le sestavlja avtomobile, ampak jih tudi razvija, inženirsko načrtuje ter na istih proizvodnih linijah izdeluje vozila z bencinskimi, hibridnimi in povsem električnimi pogoni. XPeng z Magno dobi sodelovanje z enim najbolj uveljavljenih specialistov za razvoj in pogodbeno proizvodnjo avtomobilov na svetu.

Bomo enkrat posebej o Magni, saj si več kot zasluži posebno obravnavo. Takrat tudi o tem, kakšno testno progo za preskušanje vozil imajo in kako sem tam spoznal Slovenca, ki me je prepričal, da na 1.445 metrov visoki gori Schöckl severno od Gradca, kjer poteka legendarna 5,6-kilometrska naravna terenska proga z ekstremnimi nakloni do 60 odstotkov, z Mercedesom G naredim nekaj, kar mi moja avtomobilska vera sicer preprečuje.

V Maribor bi lahko prišel BYD, SAIC Motor, Leapmotor, Chery ali pa kateri koli drug azijski tiger, ki se je vmes že odločil proizvodnjo zagnati drugje ali pa jo namerava v kratkem. Kateri koli bi prišel, bi bilo to odlično.

Sam bom pa zelo vesel, če bo na koncu res prišel prav XPeng. Ker svojo drugačnost od drugih kitajskih znamk gradi na visoki tehnologiji. Ne le na avtonomni vožnji, letečih avtomobilih, humanoidih in skuterjih, ki kljubujejo fizikalnim pravilom. Ampak tudi za to, ker He ne govori, koliko denarja ima, ampak govori, kam ga bodo investirali. Ker mu ni težko zapreti projekta, težkega tudi več sto milijonov, če vidi, da se je vmes nekaj na področju tehnologije spremenilo do te mere, da je to, kar razvijajo, že zastarelo. Ker je videti, da zna spoštovati in vlagati v znanje in veščine.

In mi jih imamo. Nimamo samo pridnih in iznajdljivih rok, v Mariboru je doma superračunalnik, ki bo kmalu dobil še večjega brata. Torej, če se vse fino sestavi, če ne bomo preveč komplicirali in če se bomo vsi skupaj potrudili, imamo lahko v nekaj letih v Mariboru industrijski, zaposlitveni, infrastrukturni, izobraževalni in znanstveni turbo potisk.

Nekateri temu projektu pravijo Revoz 2.0. Pa Renault pod Pohorjem. Jaz tega sploh ne vidim tako. To ima potencial, da postane veliko več. Ali bolje nekaj drugega. Ker je He drugačen. Ker je avtomobilski svet postal drugačen. In ker je drugačna tudi druščina, ki stoji za XPengom.

V podjetje so že zgodaj vlagali tehnološki velikani, kot sta Alibaba in Foxconn, med pomembnimi solastniki pa je tudi Volkswagen, ki je decembra 2023 za 706 milijonov dolarjev kupil 4,99-odstotni delež podjetja in poleg kapitalske povezave sklenil tudi strateško razvojno partnerstvo. Med večjimi institucionalnimi delničarji XPenga sta tudi svetovna finančna velikana BlackRock in JPMorgan. He Xiaopeng pa ima po zadnjem letnem poročilu podjetja približno 19 odstotkov delnic, vendar zaradi posebnih glasovalnih pravic obvladuje kar 69 odstotkov glasov.

XPeng torej ni več samo kitajsko avtomobilsko podjetje, ampak stičišče kitajskega razvojnega znanja, evropske avtomobilske industrije in svetovnega kapitala. In če bomo znali to priložnost prav izkoristiti, lahko pod Pohorjem dobimo precej več kot novo avtomobilsko tovarno.

He Xiaopeng in humanoidni robot IRON. Foto: XPeng

Ded, čuj

He Xiaopeng je glede prihodnosti kitajske avtomobilske industrije precej neusmiljen. Prepričan je, da sedanji množici proizvajalcev in avtomobilskih znamk sledi veliko združevanje, v katerem bo ostala le peščica velikih, globalno konkurenčnih avtomobilskih skupin. Pet med njimi bi po njegovi oceni lahko nekoč ustvarjalo resne zaslužke. Govori o znamkah, ki bodo preživele na svetovnih trgih, ne o tistih, ki bodo preživele na njihovem domačem ali širšem azijskem trgu, teh bo seveda več.

Ne govori o imenih. Dela pa vse za to, da bo med njimi tudi XPeng. To je vse, kar imamo po tej plati v rokah tudi mi. In kot rečeno, to, da je njegova prednost lahko prav v tem, da želi biti več kot avtomobilska tovarna, da vzporedno črpa vse potenciale, ki jih vidi na področju avtonomne vožnje, umetne inteligence in robotike ter jih preslikava v vse derivate mobilnosti.

In del te zgodbe bo, upajmo, postal Maribor in Slovenija. Vse to, kar počne XPeng, še ni zagotovilo, da mu bo uspelo in da bo tudi ta znamka med dolgoročnimi zmagovalci, a če se He odloči in sklene pogodbo z Magno v vsem potencialu, ki se odpira, ne samo za majhno sestavljalnico avtomobilov, potem smo skupaj z njim v ring najvišjega svetovnega tehnološkega razreda stopili tudi mi.

No, pa da vidimo, kaj od vseh teh napovedi se bo res zgodilo. Se vidimo čez največ tri leta. Če bo trajalo več, bo He šel ali pa bomo delali samo nekaj manjšega.

* Andrej Berglez je strokovni sodelavec oddaje APM.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Zabava,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅