Praznična drevesca iz slovenskih gozdov letos z rumeno-zeleno nalepko
Okolje
Redčenje kot del nege mladega gozda
15. november 2026 ob 11.05 • Ljubljana - MMC RTV SLO
Praznična okrasna drevesca, ki so zrasla v Sloveniji in so domačih gozdnih vrst, so letos opremljena z rumeno-zeleno nalepko in napisom Darilo gozda vašemu domu in letnico 2026. Nalepka zagotavlja, da je bilo drevo pridobljeno zakonito in trajnostno.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Sveža rumeno-zelena barva tudi simbolizira mlad gozd in pomen njegove nege. "Lastnike gozdov želimo ob tem spodbuditi k prav posebni novoletni zaobljubi: da v prihodnjem letu še več pozornosti namenijo negi mladega gozda. Prav iz njega bodo zrasli gozdovi prihodnosti," je podton nalepke pojasnil direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Franc Pogačnik.
Oglas
Okrasna drevesca so z nalepko ZGS-ja označena med prevozom in prodajo. Zrasla so v Sloveniji (v gozdnem prostoru ali namenski pridelavi v drevesnicah) in so domačih gozdnih vrst, najpogosteje navadne smreke.
Zaradi lokalnega izvora in krajših transportnih poti imajo majhen ogljični odtis ter zmanjšujejo nevarnost za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile slovenske gozdove.
Kupci jih najpogosteje najdejo na tržnicah, pri lokalnih prodajalcih in v nekaterih trgovskih centrih ali pa tudi neposredno pri lastnikih gozdov.
Redčenje kot del nege mladega gozda
Okrasna drevesca z nalepko ZGS-ja iz gozdnega prostora (in ne drevesnic) izhajajo od tam, kjer bi jih tudi sicer odstranili: z zaraščajočih se kmetijskih površin, izpod daljnovodov, ob cestnih brežinah, ponekod pa tudi iz pregostega mladega gozda. Kadar gre za redčenje mladega gozda, s tem ustvarimo prostor za rast prihodnjih generacij dreves. S takšno načrtno nego lahko uravnavamo drevesno sestavo in gostoto, sproščamo vitalna drevesa ter usmerjamo gozd v smeri večje stabilnosti, pestrosti in odpornosti.
"Ljudje si ob besedi gozd pogosto predstavljamo velika, debela drevesa, vendar je tudi mlad gozd pravi gozd – je naslednja generacija odraslih dreves. Z načrtno in pravočasno nego mu pomagamo, da se razvije v gozd, kakršnega si želimo v prihodnosti: zdrav, pester in odporen," poudarja Pogačnik.
Skrbno in odgovorno z vsem v gozdu
Poleg drevesc je v praznični dekoraciji iz gozda pogosto zaželen tudi mah. ZGS opominja, naj bo tudi nabiranje tega spoštljivo: naenkrat smemo nabrati največ dva kilograma, in sicer le do ene petine površine, ki jo mah pokriva.
Prav tako ne smemo okrasnih drevesc samovoljno sekati, čeprav so nam ta dostopna. "Prost dostop do gozdov je velika vrednota, vendar ne pomeni, da lahko v njih počnemo karkoli. Vsak gozd ima lastnika, mi pa smo v njem gostje. Gozd je prostor svobode, pa tudi odgovornosti in spoštovanja," opozarja Pogačnik.
Kam z drevesci in mahom po praznikih?
Enako kot pridobivanje je pomembno tudi odlaganje odsluženih okrasnih drevesc in mahov. Teh ne smemo odvreči v gozd oziroma v naravo, saj lahko s tem vnesemo škodljivce in bolezni, ki ogrožajo naše gozdove. To še posebej velja za okrasna drevesca, pridelana izven Slovenije. Enako velja tudi za drevesca v loncih. Odslužena drevesca in mah odložimo skladno z navodili lokalne komunalne službe, praviloma med zeleni odrez oziroma primerno razrezana v zabojnike za organske odpadke ali na kompost.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Okolje,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗