Odkritje v Sibiriji nakazuje, da so ljudje nemara že pred 2800 leti kadili konopljo

Dediščina

Arheološka najdba v starodavni kraljevi grobnici v južni Sibiriji

14. november 2026 ob 18.27 • Sibirija - MMC RTV SLO

V Dolini ujuk na jugu Sibirije so v mogočni kraljevi gomili poleg posmrtnih ostankov našli več kot 1000 semen konoplje. V znanstvenem članku objavljeni izsledki pomikajo možno časovnico psihoaktivne uporabe konoplje za približno 300 let nazaj.

Ena od kraljevih grobnih gomil v Dolini ujuk v južni Sibiriji. Foto: Wikipedia
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Arheologi so se do odkritja dokopali na najdišču Tunnug 1 v Dolini ujuk, ki je zaradi številnih kraljevih gomil (kurganov) znana tudi kot sibirska Dolina kraljev. Po ugotovitvah študije, nedavno objavljene v znanstveni reviji Science, so ljudje psihoaktivne učinke konoplje nemara izkoriščali že prej, kot je veljalo doslej. Arheologi so se do prejšnje najdbe, ki je veljala za najstarejši dokaz o tem, našli na grobišču v Jirzankalu v gorovju Pamir, blizu kitajske meje s Pakistanom.

Oglas

Gomila v sibirski Dolini ujuk, ki v premeru meri približno 140 metrov, je povezana s Skiti, starodavnim nomadskim ljudstvom, ki se je selilo po Srednji Aziji ter delih današnje južne Rusije in Ukrajine. Ekipa arheologov pod vodstvom Gina Casparija z Univerze v Bernu je med preiskovanjem grobov v središču grobnice sprva opazila drobne pike.

Po Casparijevih besedah mogočno kraljevo grobnico izkopavajo že od leta 2017 in so nedavno njenem središču odkrili skupino grobov. "Med njihovim izkopavanjem smo opazili drobne črne pikice. Predstavljati si morate izkopavalni jarek z veliko organskega materiala, vse v nekakšnih sivkasto rjavih barvah. Ni jih bilo lahko opaziti, a ko smo jih našli, smo jih pobrali in izkazalo se je, da gre za semena," je pojasnil za Euronews.

Kot arheolog le redko dobiš priložnost, da opraviš test na mamila pri osebi, ki je mrtva že skoraj 3000 let.

Raziskovalci so semena prepoznali kot konopljina po njihovih značilnih površinskih vzorcih. Odkrili so tudi ohranjene človeške lase, kar je ekipi omogočilo, da preveri, ali so rastlino tudi dejansko uživali. "Ko smo le nekaj ur pozneje odkrili ohranjene človeške lase, smo natančno vedeli, kaj moramo storiti. Kot arheolog le redko dobiš priložnost, da opraviš test na mamila pri osebi, ki je mrtva že skoraj 3000 let," je še dejal vodja izkopavanj.

Herodot: Skiti so vdihavali dim konoplje in tulili od smeha
Odkritje ponuja možne arheološke dokaze, ki podpirajo zgodovinske zapise o uporabi konoplje med Skiti. Grški zgodovinar Herodot, čigar zapise se pogosto postavlja pod vprašaj, je v 5. stoletju pred našim štetjem opisoval, kako so se pripadniki tega ljudstva zbirali v šotorih, vdihavali dim konoplje in tulili od smeha.

Herodot v svojem znamenitem delu Zgodbe pripoveduje, kako so konopljina semena metali na razbeljeno kamenje: "Skiti nato vzamejo seme te konoplje in se splazijo pod preproge, kjer ga vržejo na razbeljeno kamenje; tam seme tli in oddaja tolikšno paro, da je ne bi moglo preseči nobeno grško parno kopališče. Skiti od veselja tulijo v tej parni kopeli. To jim služi namesto umivanja, saj svojih teles nikoli ne umivajo z vodo." (Gre za prosti prevod odlomka, Herodotove Zgodbe je sicer v slovenščino leta 1955 Anton Sovre, op. n.)

Herodotove Zgodbe je leta 1955 v slovenščino prevedel Anton Sovre. Foto: Slovenska matica

Nadavno odkritje arheologov je torej skladno s tem zapisom, čeprav raziskovalci ne morejo z gotovostjo ugotoviti, ali so konopljo, najdeno v grobnici, kadili ali zaužili. Raziskovalci menjijo tudi, da so bila semena v grobnico položena namenoma in se tam niso znašla po naključju, kar nakazuje, da je imela konoplja v skitskih pogrebnih običajih poseben pomen.

Nemara v ozadju tudi mračnejši vidiki ...
Po Casparijevi oceni odkritje kaže na morebiten obredni namen. "Verjetno torej ne moremo domnevati, da je šlo za nekakšno rekreativno uporabo, kot po službi, v smislu 'pokadim džojnt'. V kontekstu pokopa je v ozadju očitno nekakšen obredni vidik," je izpostavil. Dodal je, da bi konopljo lahko uporabljali za omamljanje ljudi pred obredi človeškega žrtvovanja.

"Nemara so v ozadju tudi mračnejši vidiki, saj imamo tukaj veliko žrtvovanj konj in potencialno tudi človeških žrtvovanj. To bi lahko bilo koristno, če ljudje, ki jih nameravaš žrtvovati, niso ... oziroma so vsaj nekoliko omamljeni. To je zgolj špekulacija in interpretacija na podlagi konteksta. Lahko bi bila ena od možnosti, vendar tega ne moremo dokazati," je še dodal vodja izkopavanj.

Analiza las je "znanstveno šibka"
Nekateri neodvisni strokovnjaki so raziskavo postavili pod vprašaj, saj po njihovem mnenju ni nujno, da najdba dokazuje uporabo konoplje kot mamila. Analiza las je "znanstveno šibka" in ni dovolj dokazov, da bi lahko trdili, ali je bila konoplja dejansko uporabljena, je za Euronews sporočil Volker Auwaerter, vodja oddelka za forenzično toksikologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Freiburgu v Nemčiji. "Pri osrednjem delu študije članek daleč zaostaja za tem, kar bi bilo mogoče doseči. To je pomembno, ker ravno podatki iz las podpirajo glavne trditve povzetka študije (uživanje konoplje in njena uporaba zaradi psihoaktivnih lastnosti)," je še izpostavil.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅