Ponarejena hrana: milijardni posel, ki lahko ogroža tudi zdravje

Gospodarstvo

Pomembna novost je tudi digitalni potni list živila

14. november 2026 ob 17.05 • MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

Navedba napačnega porekla živil, nadomeščanje dražjih sestavin s cenejšimi, zavajanje z rokom uporabnosti. Ponarejanje hrane Evropejce po ocenah Evropske komisije letno stane od osem do 12 milijard evrov.

Foto: Europol
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Ne gre pa samo za finančno škodo. Včasih na trgovske police zaidejo tudi nevarni izdelki.

Oglas

Med najpogosteje ponarejenimi živili so oljčno olje, med, meso in siri. Tudi italijanski parmezan oziroma Parmigiano Reggiano. Proizvajalci v italijanski pokrajini Emilija - Romanja ga na leto proizvedejo približno štiri milijone kolutov, povpraševanje po njem pa je še bistveno večje. In tukaj so svojo priložnost zaslutili tudi goljufi. V konzorciju Parmigiano Reggiano ocenjujejo, da vrednost ponarejenega parmezana po svetu presega dve milijardi evrov letno. Zato so razvili številne načine za zaščito pristnega sira, nekaj jih je zelo očitnih. "Če imajo v trgovini hlebec parmezana, na katerem lahko vidite obod skorje, lahko preverite, ali na njem piše Parmigiano Reggiano. Preverite lahko tudi QR-kodo. Ko jo skenirate, vidite podatke o izvoru," pojasni Benedetto Colli iz konzorcija Parmigiano Reggiano. Konzorcij vsako leto analizira približno tisoč vzorcev sira iz trgovin po svetu in spremlja prodajo ter morebitne zlorabe na spletu.

Ponaredki so lahko tudi nevarni

Pri ponarejanju hrane ne gre zgolj za finančno škodo. V nekaterih primerih lahko goljufije resno ogrozijo zdravje. Eden najhujših primerov se je leta 2008 zgodil na Kitajskem, kjer so proizvajalci razredčenemu mleku dodajali strupeni melamin. "Melamin je toksičen za živila, tisto mleko so uporabljali pri proizvodnji otroške hrane, zlasti otroške formule, in žal je prišlo potem tudi do smrtnih primerov," opisuje Nadja Škrk z Uprave RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin. V Evropski uniji vsako leto poteka operacija Opson, nad katero bedita Europol in Interpol. Namenjena je odkrivanju potvorjenih in ponarejenih živil. V zadnji akciji so med drugim odkrili prodajo mesa konj, zdravljenih z zdravili, nezakonito nabrane in kontaminirane školjke ter živila, ki so jim goljufi ponaredili datume uporabnosti.

V Slovenijo ta živila niso zašla. Škrk pravi, da nevarnih živil pri nas običajno ne najdemo: "Vsake toliko časa prejmemo prek evropskega sistema informacijo, da se je nekaj dogajalo, ampak izkušnje kažejo, da nas ta živila niso dosegla. Tak primer je bila na primer nelegalna proizvodnja žganih pijač na Češkem. Pijača je vsebovala visoke vsebnosti strupenega metanola. Takrat so bile tudi smrtne žrtve med potrošniki. A v Slovenijo te pijače niso zašle." Naši inšpektorji pogosteje naletijo na goljufije, povezane s kakovostjo in poreklom živil; denimo dodajanje cenejših sladkorjev medu, napačno označevanje porekla sadja in zelenjave ter prodaja običajnih živil kot ekoloških.

Zasežena hrana. Foto: Europol

Nove tehnologije za odkrivanje goljufij

Pri odkrivanju potvorb lahko pomaga tudi tehnologija. Z razvojem novih orodij za odkrivanje morebitnih ponaredkov so se veliko ukvarjali strokovnjaki iz 19 držav v okviru evropskega projekta Watson. Razvili so več inovativnih rešitev za preverjanje pristnosti medu, oljčnega olja, mesa, rib, mleka in vina. "Pri oljčnem olju je šlo za izdelavo prenosne naprave za detekcijo DNK-ja. S to analizo lahko na zelo hiter način ugotovimo poreklo oljčnega olja oziroma oljk. Neki tipičen proces načeloma traja od 4 do 5 dni, s to napravo pa lahko to naredimo na terenu v od eni do dveh urah," pojasnjuje Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Razvili so tudi prenosne spektroskopske naprave, s katerimi je mogoče kar na terenu ugotoviti, ali je medu dodan cenejši sladkor. Pomembna novost je tudi digitalni potni list živila. Potrošnik bi lahko s skeniranjem kode QR preveril pot izdelka od proizvajalca do trgovske police.

Je evropska hrana varna?

Čeprav se število objavljenih odpoklicev živil povečuje, pristojni poudarjajo, da to ne pomeni nujno večje nevarnosti. Evropska zakonodaja določa stroge standarde varnosti hrane, sistemi sledljivosti in obveščanja pa omogočajo hitro odkrivanje ter umikanje spornih izdelkov s trga. "Ker kupujemo surovine tudi v državah zunaj Unije, lahko pride do situacije, da te surovine ne izpolnjujejo teh strogih evropskih zahtev. Pristojne službe o tem poročajo na svojih spletnih straneh. To seveda generira povečan porast informacij in potrošniki si lahko zato predstavljajo, da so tveganja toliko večja. Vendar ni tako. Evropska unija marsikatera merila sprejme iz preventivnih razlogov, če na primer o določenem pesticidu nimamo dovolj podatkov oziroma študije nakazujejo, da bi lahko bila njegova uporaba tvegana. Takšna sestavina je potem umaknjena iz prometa. Za naše pojme to pomeni, da sistem deluje," še dodaja Škrk.

EFSA: Evropska hrana je najvarnejša na svetu

Podobno razmišljajo tudi pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA). "Evropska unija ogromno denarja nameni za zagotavljanje, da je hrana varna, pri čemer članice dejavno sodelujejo. Za to si prizadevamo vsi skupaj, saj želimo zagotoviti, da ima Evropa najvarnejša živila na svetu," pravi Tobin Robinson, vodja oddelka za okolje, rastline in ekotoksikologijo pri EFSI. Robins sicer med največje izzive za varnost hrane v prihodnje poudarja podnebne spremembe in globalizacijo, ki povečujeta tveganje za širjenje novih škodljivcev in bolezni. Kljub vse zapletenejšim prehranskim verigam pa ocenjuje, da je evropski sistem sledljivosti med najboljšimi na svetu, saj omogoča hitro odkrivanje in odpoklic potencialno nevarnih živil.

Podrobneje bodo o tej temi govorili v oddaji Koda.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Gospodarstvo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅