Svetloba več kot milijarde nebesnih teles ali kako nastaja največji zemljevid vesolja
Evropska vesoljska agencija (Esa) je objavila prvi večji sklop podatkov odprave Euclid. S to objavo, ki zajema svetlobo več kot milijarde nebesnih teles in pokriva območje neba, veliko kot 9500 polnih lun, ta Esin »detektiv temnega vesolja« postavlja temelje za doslej največji 3D-zemljevid vesolja.
Po pojasnilih Ese je satelit objavljene podatke zbiral 13 mesecev in predstavlja prvo večjo objavo podatkov misije po izstrelitvi vesoljskega teleskopa sredi leta 2023. Gre za prve koščke sestavljanke podrobnega tridimenzionalnega zemljevida vesolja, ki ga potrebujejo, da bi razvozlali nekatere največje skrivnosti vesolja: to je, kaj sta temna energija in temna snov.
Na slikah je po navedbah Ese več kot 900 milijonov galaksij, približno 15.000 kandidatov za primere močnega gravitacijskega lečenja in več kot 60 milijonov kandidatov za kvazarje – izjemno svetla središča oddaljenih galaksij. Podatke dopolnjujejo spektri in slike, vključno z obsežnimi mozaiki neba. Skupno gre za kar 1,7 milijona gigabajtov (GB) podatkov.

Naša galaksija, prikazana kot sploščeni oval. Nekaj območij, ki jih je opazoval Euclid, je označenih z rumeno barvo, in sicer manjša območja v zgornjem levem kotu ter precej večje območje v spodnjem desnem kotu. FOTO: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA
Kot je poudarila znanstvena direktorica Ese prof. Carole Mundell je to veliko več kot le lepe slike. »Ta obsežna objava podatkov misije Euclid predstavlja največjo vesoljsko raziskavo te vrste, ki postavlja temelje za prihodnja odkritja v novem obdobju astronomije ter dokazuje odličnost evropske tehnologije, znanosti in mednarodnega sodelovanja.«
S to objavo Euclid začenja razkrivati tako imenovano temno vesolje. Znanstveniki namreč lahko iz nabora podatkov pridobijo informacije za določanje razdalj do posameznih galaksij in jih umestijo v 3D-strukturo vesolja ter jih tako povežejo z obsežno, nevidno mrežo vesolja. Tako bodo lahko ugotovili koliko je med vidno snovjo tudi nevidne, to je temne snovi, o kateri je znanega bore malo. To merjenje razdalj in kartiranje Euclid izvaja s pomočjo spektroskopije – z razčlenjevanjem svetlobe galaksij v »mavrice«, ki razkrivajo njihovo oddaljenost (pri posebej svetlih galaksijah pa tudi njihov izvor in sestavo), so navedli pri Esi.

Mozaik opazovanih nebesnih teles na severnem delu neba. FOTO: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA/AFP
Čeprav je nabor podatkov ogromen, zajema le približno 14 odstokov celotnega območja neba, ki ga bo Euclid preučil. Celotna prva objava podatkov, predvidena za sredino leta 2027, bo nadgradila prvo objavo in kozmični sestavljanki dodala nove ključne dele.
Močne leče in jate
Med zaznanimi nebesnimi telesi so tudi močne gravitacijske leče in jate galaksij. Močne gravitacijske leče so izjemno redke. Nastanejo, ko galaksija v ospredju znatno popači svetlobo, ki k nam potuje iz oddaljenih galaksij. Ta objava prinaša največji katalog močnih leč doslej – večji od vseh prejšnjih katalogov skupaj. »Močno lečenje omogoča edinstven vpogled v temno vesolje; z njim lahko 'tehtamo' posamezne galaksije – vključno z njihovo nevidno temno snovjo – in raziskujemo, kako se vesolje širi,« pravi Natalie Lines z Univerze v Portsmouthu, članica konzorcija Euclid. »Pred več kot desetletjem smo napovedali, da bo Euclid povzročil revolucijo na področju odkrivanja močnih leč. Ta dan je končno napočil.«

Galaksija Messier 81 FOTO: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA/Reuters
Jate galaksij pa razkrivajo, kako snov nastaja in se organizira po vsem vesolju. »Euclid ne gleda le daleč nazaj v preteklost, temveč to počne na ogromnih območjih neba,« dodaja Barbara Sartoris, članica konzorcija Euclid iz laboratorija JL Lagrange v Nici. »To nam omogoča vpogled brez primere v velike vzorce starodavnih jat galaksij, ki so bile prej nedosegljive. V prihodnjih mesecih jih bomo podrobneje raziskali, da bi ugotovili, kako so ti velikani rasli, in razvozlali, kaj nam razkrivajo o temnem vesolju.«

Zemljevid opazovanih delov na južnem in severnem nebu. FOTO: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA/AFP
Odprava Euclid, ki je v prvi vrsti namenjena raziskovanju temne snovi in energije, se je začela julija 2023, redna znanstvena opazovanja pa so se začela 14. februarja 2024. Sledile so predhodne objave podatkov, zbranih v okviru raziskave, in sicer marca 2025 ter junija 2026. Trenutna objava predstavlja prvo obsežno sprostitev podatkov misije, imenovano DR1-Foundation. Celotna objava DR1 bo zaključena sredi leta 2027, pri čemer bo ta del vključeval tudi podatke o jatah galaksij in šibkem gravitacijskem lečenju, so pojasnili pri Esi, ki je zasnovala odpravo in z njo tudi upravlja. Konzorcij Euclid – ki ga sestavlja več kot 2000 znanstvenikov iz 300 inštitutov v 15 evropskih državah, ZDA, Kanadi in na Japonskem – je zadolžen za zagotavljanje znanstvenih instrumentov in analizo znanstvenih podatkov.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗