Jože Plečnik – arhitekt nove demokracije

Arhitektura in oblikovanje

V atriju ZRC SAZU je na ogled fotografski dokument razstave iz leta 1996

14. november 2026 ob 10.24 • Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1996 so Praški grad, rezidenco in delovni sedež predsednika Republike Češke preobrazili v razstavo, ki je predstavila opus Jožeta Plečnika in obenem opozorila na demokratično tradicijo Češke. Njen fotografski dokument je na ogled v atriju ZRC SAZU.

Razstava v atriju ZRC SAZU je dokument razstave leta 1996, za katero sta se češki in slovenski predsednik, Vaclav Havel in Milan Kučan, dogovorila, da bo največja Plečnikova razstava dotlej. Foto: ZRC SAZU
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

9. januarja 1919 je Češkoslovaška, tedaj mlada demokratična država, sporočila Beogradu, da soglaša z imenovanjem Ivana Hribarja za jugoslovanskega veleposlanika v Pragi. Češkoslovaška je tako postala prva država, v kateri je uradno nastopil kak jugoslovanski diplomat.

Oglas

Tradicija češko-slovenskega sodelovanja
To je bil čas, ko so bile "ideje češko-slovenskega sodelovanja in 'slovanskega bratstva' na višku" (Borut Klabjan: 'Praški Triglav' – delovanje slovenskih diplomatov v Pragi v času med svetovnima vojnama). Imele so že utrjene korenine, simbolno potrditev pa so dobile v projektu prenove Praškega gradu, na katerem je imel sedež prvi predsednik Češkoslovaške Tomaš Masaryk.

Za prenovo Praškega gradu, ki jo je Plečnik med drugim zaznamoval z zanj značilnimi elementi piramidami in obeliski, je Tomaš Masaryk dejal, da si želi, da bi bila zasnovana na demokratičnih izhodiščih. Foto: TV Slovenija

"Ne vemo natančno, kako je Masaryk prišel do Plečnika," pove veleposlanik Republike Češke v Ljubljani Jiří Kuděla, "mislim, da se je to morda zgodilo zato, ker je poznal Hribarja že z Dunaja iz parlamenta. In je prek njega prišel do Plečnika, ki je bil na umetno-obrtni šoli v Pragi profesor že pred prvo svetovno vojno. In ko je Masaryk kot predsednik leta 1918 prišel na Praški grad, se je odločil, da bo ta profesor iz Ljubljane postal glavni arhitekt nove češkoslovaške demokracije, arhitekt Praškega gradu, ki naj bi postal simbol demokratične republike."

Kot nekakšna reminiscenca in obuditev etosa časov, ko je Češkoslovaška skupaj s Kraljevino SHS in nato še z Romunijo oblikovala politično-obrambno zvezo Mala antanta, obrambo pred kmalu vedno bolj strašljivo močnim revanšizmom v prvi svetovni vojni poraženih držav, je maja leta 1996 vrata odprla razstava Jože Plečnik – Arhitektura za novo demokracijo.

Kučan: Plečnik je češki in naš
Ob odprtju razstave, za katero sta se predsednika Republike Češke Vaclav Havel in predsednik Republike Slovenije Milan Kučan dogovorila med Havlovim obiskom v Sloveniji leta 1993, je predsednik Kučan dejal, da je češka država s to razstavo pokazala, da je Plečnik češki in naš. Havel pa je poudaril, da "obe državi družijo dolge duhovne, kulturne in zgodovinske vezi. Tako je mogoče razumeti posebno naklonjenost, v kateri se razvijajo dobri medsebojni odnosi".

Vaclav Havel je z obnovo Praškega gradu tudi spodbudil zanimanje za Jožeta Plečnika na Češkem. Foto: ZRC SAZU

Obnovo južnih vrtov je financiral kralj Karel III. oziroma tedaj princ Charles
Pri razstavi, ki je na 35 postajah na Praškem gradu predstavila opus Jožeta Plečnika in njegove intervencije v enega največjih gradov na svetu, je sodeloval tudi aktualni veleposlanik Republike Češke v Sloveniji Jiří Kuděla. Tedaj mlad zgodovinar, etnolog in arhivist je v uradu predsednika republike delal na področju odnosov z nekdanjimi komunističnimi oziroma socialističnimi državami: "Imel sem čast, da sem pomagal pri organizaciji. Naš namen je bil, da obnovimo znanje o Plečniku. Morate vedeti, da ko je Havel prišel na grad, je bilo veliko uničenega. Komunistični režim je nekatere Plečnikove elemente poškodoval in zakril. Niso bili znani. Vse je bilo treba na novo odkriti in obnoviti. Tudi Plečnikove dragocene južne vrtove, katerih obnovo je financiral princ Charles, današnji kralj Karel III."

Aktualni veleposlanik Republike Češke v Sloveniji Jiří Kuděla je sodeloval pri organizaciji razstave leta 1996. Foto: ZRC SAZU

Aktualna razstava v atriju ZRC SAZU je dokument razstave, ki velja za enega največjih kulturnih dogodkov v prvih letih po žametni revoluciji. Izkušnja ogleda razstave zagotovo ni niti približno enaka izkušnji obiska gradu sredi praškega predela Hradčani. Vendar pa lahko vidite tudi nekaj motivov, do katerih obiskovalci leta 1996 niso imeli dostopa.

Predstavljena je bila tudi Plečnikova arhitekturna šola
Bistvo tedanje razstave je bilo predstaviti Plečnikove intervencije na Praškem gradu, ki je eden največjih na svetu in, kot poudari Kuděla, večji od Kremlja. Vendar pa so v rekonstruirani grajski (kolikor je bilo mogoče) ambient umestili tudi druga Plečnikova dela. V oddaji Podoba podobe, ki jo je Iztok Premrov naredil o liniji Plečnikovega ustvarjanja Ljubljana–Praga, smo tako izvedeli: "Slovenski prispevek so predstavljali Plečnikovi kelihi in predstavitev njegove ljubljanske arhitekturne šole."

Na aktualni razstavi lahko vidite tudi nekatere motive Praškega gradu, ki med razstavo leta 1996 niso bili dostopni. Foto: ZRC SAZU

Danes je Praški grad uradna rezidenca in delovni prostor predsednika Republike Češke. "To je glavni kulturni spomenik na Češkem," pove Kuděla, "seveda obstajajo razprave, ali je primerno, da predsednik republike sedi v gradu, ki je simbol fevdalizma. O tem so razpravljali že v času Masaryka. Vendar sta grad in predsedniška funkcija toliko povezana, da na to vsi gledajo kot na neko enotnost."

Ureditev gradu zunaj in znotraj naj bo enostavna, vendar umetniško plemenita
Plečnik je o urejanju gradu razmišljal tako: "Smisel teh zahtevkov je, da bi grad postal sedež demokratičnega predsednika. Vsa ureditev gradu zunaj in znotraj naj bo enostavna, vendar umetniško plemenita in naj simbolizira idejo državne samostojnosti in demokracije. Ljudstvo gleda na grad kot na narodno stvar in zato naj bo prenovi pri osnovi gradu, ki je koncipiran in izveden monarhično-demokratični grad, posvečena pozornost ne le predsednikov, temveč tudi vlade."

Bistvo razstave leta 1996 so bile Plečnikove rešitve obnove Praškega gradu, vendar so jih dopolnjevali tudi drugi predmeti, ki jih je oblikoval Plečnik. Foto: TV Slovenija

Korenine sodobne Češke v Masarykovi demokraciji
Razstava v atriju ZRC SAZU in spomin na razstavo leta 1996 napeljuje na vprašanje, ali so Čehi v 90. letih razmišljali o neke vrste obnovi demokracije, kakršno je zastavil Tomaš Masaryk skupaj s svojimi sodelavci. "Ta tradicija tako imenovane Masarykovske demokracije je res močna. Ima neko mitsko razsežnost. Predvsem gre za močno tradicijo, ki je močno zakoreninjena v vseh Čehih. Res spoštujemo to nasledstvo Masaryka, vse, kar je naredil za Češkoslovaško republiko, ki je za Češko začetek naše nove demokracije, ki je nastala po žametni revoluciji."

Pa ima rekapitulacija razstave iz leta, ki se ravno 'kvalificira' za sodobno zgodovino, za katero obstajajo dostopni, torej vsaj 30 let stari arhivi, pomen tudi za nas; širši pomen? Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar pove: "Razstava o Jožetu Plečniku je vedno dobra ideja. Ko sem danes govoril z nekom o tej razstavi, sva ugotovila, da če bi imeli več Plečnika, o katerem se strinjamo, mislim, da kakšnih 95 odstotkov Slovencev, da je bil v redu, in nimamo dilem o njegovi vlogi v preteklosti, bi nam bilo lažje."

Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar meni, da je razstava o Jožetu Plečniku vedno dobra ideja, saj je Plečnik ena redkih zgodovinskih osebnosti, ki Slovencev ne razdvaja. Foto: ZRC SAZU

Plečnik se zdi očiten predstavnik gesla vsaj na videz apolitične, kot pove že izraz sam, večne architecture perennis, vendar nas razmere vodijo k iskanju političnih konotacij razstave. Oto Luthar razmišlja: "To so bili zelo optimistični časi. Spomnimo se, da je Francis Fukuyama napovedal večno dobo liberalne demokracije, ki ji nič ne stoji nasproti. Pa pogledamo zdaj 30 let kasneje … To je bila zelo optimistična napoved, pa recimo, da je bila dolgoročna, ne za 30, ampak denimo za 50 let. In seveda še nismo tam. Vendar je tedaj na vseh področjih vladal velik optimizem, če ne celo že na meji z utopijo. Zaradi tega duha časa je bil to za vse vpletene velik dogodek, sporočilo (razstave) je bilo veliko."

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅