V strokovnih združenjih na področju vzgoje in izobraževanja opozarjajo na pomen strpnega javnega komuniciranja
Slovenija
14. november 2026 ob 9.12 • MMC RTV SLO, STA
V strokovnih združenjih na področju vzgoje in izobraževanja opozarjajo na pomen spoštljivega, strpnega in vključujočega javnega komuniciranja ter izražanja stališč.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Način komuniciranja v tradicionalnih medijih in na družbenih omrežjih vpliva na to, kakšne načine izražanja in vedenja sprejemamo kot običajne in dopustne, so zapisali v odprtem pismu.
Oglas
Javni diskurz je vse pogosteje zaznamovan z diskreditiranjem, poniževanjem, hujskanjem proti drugače mislečim, spodbujanjem konfliktov, širjenjem neresnic ter zlorabo umetne inteligence za manipuliranje, zavajanje in škodovanje posameznikom ali skupinam z drugačnimi stališči in prepričanji. Takšen način komuniciranja poglablja razdeljenost, nezaupanje in nestrpnost, hkrati pa spodkopava temeljne vrednote, pravna načela in uveljavljene demokratične prakse, h katerim smo se kot družba zavezali, so zapisali v odprtem pismu Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov, Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije.
V skupnosti, v kateri takšno izražanje mnenj in delitev na "naše" in "vaše" postajata običajna in sprejemljiva, odraščajo tudi otroci in mladostniki. Odrasli jim s svojim ravnanjem predstavljajo modele vedenja, iz katerih se učijo, kako komunicirati, sodelovati in ravnati z ljudmi, s katerimi ne delijo enakih mnenj, stališč, interesov ali prepričanj oziroma pripadajo drugim narodnostnim, etničnim, rasnim ali verskim skupinam. Tako jih lahko, pogosto povsem nevede, učimo nestrpnosti, izključevanja in nespoštovanja, ki lahko prerastejo v predsodke, diskriminacijo in občutek sovraštva med nami, so dodali.
Opozorili so, da v vrtcih in šolah učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci otroke in mladostnike spodbujajo k spoštljivi in vključujoči komunikaciji, sprejemanju različnosti, medsebojni pomoči ter konstruktivnemu reševanju sporov, tako v neposrednih odnosih kot v spletnem okolju. Prizadevajo si razvijati njihovo empatijo, sočutnost, odgovornost in spretnost za vzpostavljanje kakovostnih odnosov.
Ob tem opažajo, da otroci in mladostniki načine komuniciranja, nestrpnost in tudi sovražni govor, ki jih srečujejo v javnem prostoru, prenašajo v šolsko okolje. Nekatere javne osebnosti in drugi odrasli jim predstavljajo vzornike, njihovo manj primerno vedenje pa razumejo kot sprejemljivo ali celo zaželeno, so opozorili.
Poudarjajo, da spoštljiva komunikacija ne pomeni odsotnosti nestrinjanja, kritičnosti ali različnih pogledov. Družba potrebuje odprto izražanje različnih stališč, konstruktivno kritiko in polemiko. Vendar nestrinjanje ne sme postati opravičilo za žaljenje, poniževanje, grožnje, diskriminacijo ali spodbujanje sovraštva. Človekovo dostojanstvo in spoštovanje drugega morata ostati temelj vsakega dialoga. Odrasli so odgovorni za razvoj etične zavesti, ki bo temelj tudi, kakšno komunikacijo in odnos do ljudi bodo izbirali tudi v prihodnje.
Otroci in mladostniki ves čas opazujejo. Odrasli, še posebej tisti na javnih funkcijah, s svojim ravnanjem ne izražajo zgolj osebnih stališč, temveč soustvarjajo družbeno okolje in vplivajo na vrednote ter vedenjske vzorce prihodnjih generacij. Od otrok in mladostnikov ne moremo pričakovati spoštljive, strpne in vključujoče komunikacije, če sami ne kažemo takšnega zgleda, so dodali.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗