Očetnjava: Povsod je težko, a doma je najtežje
PREMIUM | Film & TV
Mojstrovina Pawła Pawlikowskega o pripadnosti družini in domovini, pa tudi o krivdi, dolžnosti in pravici do odpuščanja.

Galerija
Očetnjava, ki je na letošnjem festivalu v Cannesu dobila nagrado za najboljšo režijo, je Pawlikowskega našla po srečno-nesrečnem naključju. FOTO: promocijsko gradivo
V avtomobilu sedita oče in hči. Bila bi kot vsaka druga oče in hči, si kot vsaka druga delila tišine, bližine in nato oddaljevanja, in bilo bi običajno, neštetokrat videno. Bilo bi – če oče ne bi bil pisatelj Thomas Mann, hči ne Erika Mann, avtomobil pa ne na poti po opustošeni in razdeljeni Nemčiji – leta 1949. Temelji Očetnjave, najnovejšega igranega celovečerca slovitega poljskega režiserja in scenarista Pawła Pawlikowskega, ki si ga te dni lahko ogledamo v sekciji Predpremiere na festivalu Liffe, so jasni: tu je slavni nemški romanopisec in Nobelov nagrajenec Thomas Mann (Hanns Zischler), ki se po šestnajstih letih življenja v Kaliforniji prvič vrača v domovino, in tu je avtorjeva hči Erika (izjemna, izjemna Sandra Hüller), ki očetu izbira kravate, ureja govore in tolmači tiskovne ...
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗