Na staranje prebivalstva smo slabo pripravljeni
»Posledice, ki jih prinaša staranje prebivalstva, se v Sloveniji še vedno pogosto omejuje le na pokojninsko in zdravstveno problematiko ter dolgotrajno oskrbo starih,« pravi dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Opozarja, da se demografske, ekonomske in družbene posledice staranja prebivalstva že kažejo na vseh področjih družbenega življenja, saj vplivajo na politični in družbeni vsakdan, zato bi se strokovnjaki, politiki in drugi odločevalci morali veliko več ukvarjati tudi s številnimi drugimi subtilnimi in pritajenimi posledicami staranja populacije.
Starostna sestava prebivalstva zelo vpliva tudi na politične razmere
v družbi.
Modernizacija na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, ki je pripeljala do spremembe starostne sestave prebivalstva, je bila zelo pozitiven proces. »Vendar so se pozitivni vplivi teh sprememb v zadnjih letih izčrpali in se vse bolj spreminjajo v negativne,« pravi Janez Malačič na podlagi podatkov. V dveh popisih prebivalstva Avstro-Ogrske ter po enem popisu prve in druge Jugoslavije so na ozemlju sedanje Slovenije zaznali tudi deleže 65 in več let starega prebivalstva. V letih 1869, 1910, 1931 in 1953 so zaznali 5,0, 6,7, 7,0 in 7,3 odstotka ljudi, starih nad 65 let. »Ti podatki kažejo prehod od mladega prebivalstva k prebivalstvu z začetnimi potezami starega prebivalstva,« pravi Janez Malačič.

Za nekatere značilnosti staranja prebivalstva in njihove posledice lahko pričakujemo, da se bodo še poslabšale, zato bi se država in družba morali na to pripraviti, pravi Janez Malačič. Foto Simona Fajfar
Osnovni proces in vzrok, ki je povzročil zviševanje tega števila, je zniževanje rodnosti v času demografskega prehoda, torej v času, ko se je družba z visoko stopnjo rodnosti in visoko stopnjo umrljivosti začela spreminjati v družbo z nizko stopnjo rodnosti in nizko stopnjo umrljivosti. Sam demografski prehod pa je povzročila modernizacija gospodarstva in družbe s svojimi številnimi značilnostmi.
Sprememba starostne sestave prebivalstva je ena najpomembnejših demografskih sprememb v Sloveniji.
Demografski prehod se je v Sloveniji končal na prehodu iz petdesetih v šestdeseta leta. »Popis prebivalstva leta 1971 tako lahko že uvrstimo v začetno obdobje po demografskem prehodu,« pravi sogovornik. Takrat je bilo v Sloveniji 9,8 odstotka ljudi, ki so imeli 65 let in več, povprečna starost skupnega prebivalstva pa je bila 33,4 leta, za moške 31,7 in za ženske 34,9 leta. Po klasično izvedenih popisih prebivalstva v letih 1981, 1991 in 2002 pa smo imeli v Sloveniji 11,1, 10,9 in 14,7 odstotka starega prebivalstva, torej starega 65 let in več.
Demografske spremembe, kakršnih še ni bilo
Sprememba starostne sestave prebivalstva je ena najpomembnejših demografskih sprememb v zadnjih več kot 150 letih v Sloveniji. Povzročila jo je modernizacija na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. »To je bil zelo pozitiven proces, ki je privedel do velikega podaljšanja srednjega trajanja življenja v celoti in še posebej pričakovanja trajanja zdravega življenja,« pravi Malačič.
Toda pozitivni vpliv se je v zadnjih letih izčrpal in se vse bolj spreminja v negativnega, ki bo spremljal življenje v Sloveniji v prihodnjih letih in desetletjih. »Najpomembnejši demografski vzrok za takšne spremembe je velik upad rodnosti po letu 1980 v Sloveniji in njeno vztrajanje na nizki ravni v prvi četrtini tega stoletja. To veliko znižanje je tudi najpomembnejši vzrok hitrega staranja prebivalstva Slovenije, kakršnega smo zaznali v zadnjih štirih desetletjih,« pravi sogovornik.

Staranje Prebivalcev SLO Foto Dk/zx Igd
Posledice starostne sestave prebivalstva Slovenije sredi prve polovice 21. stoletja so zelo izrazite in se kažejo na vseh področjih družbenega življenja. V resnici se kažejo na makro in mikro ravni, saj jih tudi kot posamezniki čutimo na številne načine. »Vse več starih, vse manj otrok in zmanjševanje delovnega kontingenta prebivalstva se v strokovnih in političnih razpravah največkrat pojavlja v zvezi z vse dražjim financiranjem pokojnin ter financiranjem zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe starejšega prebivalstva. To so gotovo tri najbolj izpostavljena področja,« pravi sogovornik, ki opozarja, da se bodo z nadaljevanjem staranja prebivalstva Slovenije v prihodnjih letih razmere na teh področjih še zaostrovale.
Posledice starostne sestave prebivalstva Slovenije sredi prve polovice 21. stoletja so zelo izrazite in se kažejo na vseh področjih družbenega življenja.
Strokovnjaki in politiki v Sloveniji pa bi se morali veliko bolj ukvarjati tudi s številnimi drugimi bolj subtilnimi, pritajenimi in na površini družbenega dogajanja manj opaznimi posledicami staranja prebivalstva. Razdelimo jih lahko na demografske, ekonomske in družbene. »Med demografskimi posledicami je treba na prvem mestu omeniti demografski moment, ki je značilen izraz sprememb v starostni sestavi in je še posebno pomemben z vidika gibanja rodnosti v prihodnjih letih, s tem pa tudi z vidika osnovnega vzroka sprememb starostne sestave prebivalstva,« pravi Janez Malačič.

Družbene posledice staranja prebivalstva so opazne v izobraževanju, zdravstvu, kulturi, socialnem varstvu, vojski in obrambi, politiki ter drugih področjih. Foto Blaž Samec
Z vidika rodnosti je bil demografski moment do začetnih let 21. stoletja v Sloveniji pozitiven, nato pa se vse bolj spreminja v negativnega. »V bistvu je to vpliv sprememb starostne sestave na število žensk v tistih starostnih razredih, ki največ rojevajo,« pravi sogovornik. Generacija 30.000 živorojenih ima v obdobju svoje rodne starosti precej večje potencialno število mater kot generacija 17.000 živorojenih. Staranje prebivalstva pa je povezano tudi s procesoma smrtnosti in migracij, saj je v starem prebivalstvu veliko več smrti kot v mladem prebivalstvu, prav tako je na splošno značilno, da se starejše prebivalstvo manj in drugače vključuje v migracijske procese kot mlajše prebivalstvo.
Staranje delovne sile
Stare starostne strukture in staranje prebivalstva nasploh pa imajo ekonomske posledice, ki so povezane s proizvodnjo, razdelitvijo, menjavo in potrošnjo na makro in mikro ravni narodnega gospodarstva. Zelo izrazite so posledice, ki so opazne na trgu dela in v delovnem kontingentu prebivalstva, kjer je prav tako prisotno staranje prebivalstva. V procesu staranja se v delovnem kontingentu povečujejo deleži starejših starostnih razredov in zmanjšujejo deleži mlajših. »Tudi delovna sila oziroma aktivno prebivalstvo se stara, kar ima številne posledice za delovna mesta, podjetja, organizacije in na narodno gospodarski ravni,« pravi Janez Malačič.

Staranje Prebivalcev Foto Dk/zx Igd
Staro prebivalstvo je na številnih ekonomskih področjih manj dinamično kot mlado, saj se počasneje in težje prilagaja hitrim tehnološkim spremembam, manj investira v svoj človeški kapital oziroma se manj izobražuje nasploh, razlikuje se v varčevanju in investiranju v primerjavi z mladimi. Starejši pa so večinoma tudi manj podjetni, inovativni in nagnjeni k (hitrim) spremembam.
Številne so tudi družbene posledice staranja prebivalstva. »Opazne so na področju izobraževanja, zdravstva, kulture, socialnega varstva, vojske in obrambe, politike in na še drugih področjih,« pravi Malačič, ki v nadaljevanju poudarja samo izobraževanje, politiko in obrambo. Realna slika slovenske družbe je zelo oddaljena od ideala vseživljenjskega učenja, kar kažejo, denimo, težave z digitalno pismenostjo starejših. »K temu pripomorejo tudi ekonomske zakonitosti, saj je izobraževanje, vključno z usposabljanjem na delovnem mestu in drugod, ekonomska kategorija. V osnovi je velik del tega investicija v človeški kapital. Takšna investicija pa ima v starejših letih večinoma precej manjši donos kot v mlajših letih,« pravi sogovornik.

Spreminjanje starostne sestave prebivalstva vpliva na celotno družbo. Foto Leon Vidic/delo Delo
Starostna sestava prebivalstva zelo vpliva tudi na politične razmere v družbi. »Že pri volitvah se kaže, da se starejši praviloma veliko bolj množično udeležujejo volitev kot mlajši, s tem se povečuje njihov politični vpliv v družbi,« pravi Janez Malačič. Poleg tega so starejši na splošno bolj konservativni, nenaklonjeni k spremembam in redkeje spreminjajo svoja politična prepričanja. »Ne smemo pa pozabiti tudi ekonomske moči, ki so si v času svojega delovnega življenja pridobili večje premoženje in ga lahko uporabljajo tudi v politične namene,« pravi Janez Malačič.
Vpliv na obrambno sposobnost države
Staranje družb vpliva tudi na vojaško in obrambno področje, saj je staranje prebivalstva povezano z manj prebivalstva v starostnih skupinah od 18. do 44. leta starosti, ki so zanimive za vojsko oziroma za pridobivanje vojakov za obrambo države. »Zaradi povečevanja neto priselitev v države s starim prebivalstvom se postavlja tudi vprašanje koliko in kako so se pripravljeni imigranti boriti za državo, v katero so se morda samo za nekaj časa priselili,« pravi Malačič.
Izsiljeni ukrepi in gašenje požarov lahko razmere samo še poslabšajo.
Z veliko verjetnostjo se bo staranje prebivalstva Slovenije nadaljevalo tudi v prihodnjih desetletjih, tako kot napovedujejo projekcije prebivalstva. To bo velik izziv za nadaljnji ekonomski in družbeni razvoj. »Za nekatere značilnosti staranja prebivalstva in njihove posledice lahko pričakujemo, da se bodo še poslabšale, zato bi se država in družba morali na to pripraviti,« pravi sogovornik, ki še posebej poudarja zmanjševanje števila prebivalstva Slovenije: »Depopulacija zaostri proces staranja prebivalstva in njegove posledice, zato bi bilo nujno, da se država na to pripravi s sprejetjem in izvajanjem ustrezne prebivalstvene politike.« To pa ne bo lahka naloga, saj morajo ustvarjalci teh politik pokazati tudi veliko ustvarjalnosti in politične spretnosti. Izsiljeni ukrepi in gašenje požarov pa lahko razmere samo še poslabšajo.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗