V več kot polovici občin ne bo drugega kroga
Jutri ob 7. uri bodo na devetih lokalnih volitvah v samostojni Sloveniji odprli vrata skoraj 3000 volišč, na katerih bo več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev izbiralo župane, mestne ali občinske svetnike ter člane svetov četrtnih, krajevnih ali vaških skupnosti v 212 občinah. Prve neuradne rezultate začne Državna volilna komisija po navadi objavljati okoli 20.30, drugi krog županskih volitev, v krajih, kjer noben od kandidatov ne bo prepričal vsaj polovice glasujočih, bo čez dva tedna, 29. novembra.
V več kot polovici slovenskih občin, konkretno v 109, drugega kroga zagotovo ne bo – v kar 45 lokalnih skupnostih je namreč že znano, kdo jih bo vodil v naslednjih letih, saj se za položaj poteguje en sam kandidat, večinoma so to že dosedanji župani, v 64 občinah pa bosta na glasovnicah napisana po dva tekmeca, torej bo že jutri nekdo zmagovalec.
Skupaj se za župane poteguje 614 kandidatov – kar je najmanj v zadnjih dveh desetletjih, leta 2006 jih je bilo, na primer, 991, – od tega 77 za vodenje 12 mestnih občin. Razen v Slovenj Gradcu, kjer na čelu ostaja aktualni župan, je prav v mestnih občinah največ zanimanja za to funkcijo – v Ljubljani je tokrat kar 15 kandidatov, v Mariboru in Kopru po deset, v Kranju in Velenju po sedem.
Najmlajši pretendent za vodenje občine šteje 20 let, najstarejši pa 81.
Na volilnih lističih bo precej več moških (491) kot žensk, ki jih je le petina (123), najmlajši pretendent za vodenje občine šteje 20 let, najstarejši pa 81 let. Kar 177 aktualnih županov si prizadeva za nov mandat, dva med njimi celo že za devetega zaporednega, dva pa za osmega, v 34 občinah, med njimi tudi v Mariboru, pa bo zagotovo novo ime.
Sedež v državnem zboru so za županskega pripravljeni zamenjati štirje poslanci.
Še naprej se nadaljuje trend, da se posamezniki za naklonjenost sokrajanov prizadevajo kot nestrankarski kandidati, marsikdo kljub siceršnjim jasnim političnim ozadjem. Tako pod črto prevladujejo kandidati, ki so se v tekmo podali z lokalnimi listami ali s podpisi volivcev, za približno 40 odstotki pa uradno stojijo politične stranke, pri nekaterih tudi več skupaj.
Ponekod proporcionalni, drugod večinski sistem
Tudi seznami vseh, ki imajo ambicijo sedeti v mestnih oziroma občinskih svetih, so vsake lokalne volitve krajši – tokrat je na njem 18.016 imen, pred 20 leti jih je bilo več kot 26 tisoč. Za mestne svete je 3596 kandidatov, za občinske pa 14.420, pri čemer pa so liste nekoliko bolj spolno uravnotežene od županskih – na njih je 8190 žensk in 9826 moških, najmlajši kandidat je komaj polnoleten, najstarejši pa je dopolnil 95 let. V mestne in občinske svete želi tudi 70 poslancev, funkciji sta združljivi.
Velikost občinskih svetov je odvisna od števila prebivalcev: v najmanjših občinah imajo po le sedem članov, v Mariboru in Ljubljani na drugi strani po 45. Tudi sistem, po katerem se izbirajo, je različen – v 65 manjših občinah potekajo volitve po večinskem sistemu (volivec glasuje za največ toliko kandidatov, kolikor je občinskih svetnikov), v 147 pa po proporcionalnem, pri čemer so nekatere občine razdeljene v več volilnih enot, posameznik obkroži samo eno listo, ima pa možnost preferenčnega glasu, da označi tistega kandidata na listi, ki mu daje prednost.
- Za županske funkcije se poteguje petkrat več moških kot žensk.
- Od leta 2006 se število kandidatov za vodenje občin in občinske svete zmanjšuje.
- Prevladujejo vsaj uradno nestrankarski kandidati.
Vsi udeleženci bodo na volišču prejeli tri glasovnice – za župana, mestni oziroma občinski svet ter četrtno, krajevno ali vaško skupnost. Na teh zadnjih bo skupaj 12.672 kandidatov, od tega 3920 v mestnih občinah in 8752 v vseh ostalih, med njimi je 5299 žensk in 7373 moških.
Na dvojezičnih območjih svoje predstavnike izbirajo tudi pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, v 20 občinah pa je mesto v občinskem svetu zagotovljeno predstavniku romske skupnosti.
Volilni upravičenci lahko na lokalnih volitvah glasujejo le v občini stalnega prebivališča, zato tako imenovanih volišč omnia izven kraja bivališča, ki se organizirajo ob državnozborskih ali predsedniških volitvah, ni, prav tako ne glasovanja iz tujine. Zaradi pred kratkim sprejete zakonske spremembe pa tokrat prvič po 20 letih glasu ne morejo oddati državljani tretjih držav, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje.
Do jutri ob 19. uri velja volilni molk
Kampanja pred lokalnimi volitvami se je končala opolnoči, ko je nastopil volilni molk, ki bo trajal do nedelje do 19. ure. Obvestila o njegovih domnevnih kršitvah bo danes in jutri ponoči sprejemal operativno-komunikacijski center Generalne policijske uprave na številki 080 12 00, podnevi (od 7. do 19. ure) pa dežurna služba inšpektorata za notranje zadeve na številki 080 21 13.
Kot kršitev volilnega molka se obravnavajo vse oblike politične propagande, katerih namen je vplivanje na odločanje volivcev. Za to so predvidene globe od 150 do 3000 evrov.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗