"Omejevanje dostopa do informacij nacionalne varnosti med državnimi institucijami ni prava pot"
Slovenija
Janša po umiku odloka zatrdil, da se glede SNAV-a ne bo spremenilo nič
13. november 2026 ob 22.30 • Ljubljana - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija
"Predsednica republike kot vrhovna poveljnica obrambnih sil ima jasno dostop do obveščevalnih podatkov in to ne more biti predmet odločitve enega odloka," ob objavi zdaj že umaknjenega predloga novega odloka o SNAV-u opozarja obramboslovec Klemen Grošelj.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Med vladnimi gradivi objavljen predloga novega odloka o Svetu za nacionalno varnost (SNAV) je sprožil burne odzive. V predlogu je namreč pisalo, da na seje SNAV-a o vprašanjih varnosti Slovenije ne bi bilo treba več obvezno vabiti predsednika države, predsednika državnega zbora in predstavnika največje opozicijske stranke. Kabinet predsednika vlade Janeza Janše je sicer objavo že umaknil, Janša je ob tem sporočil, da je šlo za delovni osnutek, in da ne bodo izključevali nikogar – tudi ne predsednika državnega zbora in največje opozicijske stranke. "Je pa dano navodilo tistim, ki pripravljajo gradiva, da bo odlok o SNAV-u ostal natančno enak, kar se tiče vabljenih in vsega ostalega, kot je bil v našem prejšnjem mandatu. Nobenih sprememb ne bo, tako bo, kot je bilo v našem prejšnjem mandatu," je zatrdil.
Oglas
Kot je za Odmeve Televizije Slovenija poročala Irena Ulčar Cvelbar, je stranka SDS predsednico republike Natašo Pirc Musar iz kroga obveščenih o najpomembnejših zadevah s področja nacionalne varnosti želela izključiti že poleti, ko je predsedničin urad po prometni nesreči službenega vozila sprva prikrival, da je bila z njo v avtomobilu tudi Viktorija Krivolucka. Poslanec SDS-a Žan Mahnič je takrat predlagal, da se zaradi zavarovanja nacionalnih interesov predsednici republike ne pošilja več občutljivih obveščevalnih podatkov.
Ob novem poskusu izključevanja je Nataša Pirc Musar poudarila, da je predsednik republike vrhovni poveljnik obrambnih sil Republike Slovenije, ki v vojnem času dobi mnogo pristojnosti. "In da bi te pristojnosti lahko izvrševal, mora biti tekoče obveščen o vseh nevarnostih, ki se dogajajo v Sloveniji in v okolici. Pričakujem, da bo predsednica republike, torej jaz, še vedno vabljena na te seje," je poudarila.
Opozicija medtem po objavi že umaknjene gradiva poudarja, da nasprotuje poskusom prisvajanja nacionalne varnosti, prvak Svobode Robert Golob pa ob tem ne verjame, da je Janša od svoje namere odstopil. "Danes je razkril svoj pravi obraz, razkril je to, kaj si želi. Zdaj bo počakal na ustrezno priložnost, da ta poskus ponovi," je prepričan Golob. Izključevanju nasprotuje tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, SDS-ovi koalicijski partnerici pa predloga nista komentirali.
Dogajanje v povezavi z osnutkom novega odloka o SNAV-u je v Odmevih Televizije Slovenija komentiral obramboslovec in tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za obrambo ter nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj. Z njim se je pogovarjal Žiga Vlašič Bonča, celoten pogovor pa lahko preberete ali si ga ogledate v nadaljevanju.
Da gre zgolj za osnutek in da ni bilo še nič sprejeto, zadevo komentirajo na vladni strani. Bili ste državni sekretar, se lahko osnutek kar tako brez razloga pojavi na spletu med gradivom vlade?
Seveda, če je to namen vlade, se lahko tako gradivo pojavi. Očitno je bil namen, da se ta odlok sprejme, a je bila očitno reakcija javnosti tako silovita, da se je pač vlada oz. kabinet predsednika vlade odločil, da tak dokument umakne v tem trenutku.
Kako vi vidite burne odzive - gre zgolj za politične dvoboje med posameznimi kabineti ali za resne pomisleke o tem, kako se sprejemajo odločitve o nacionalni varnosti?
Tukaj gre za preplet več ravni vprašanj. Prvo vprašanje gotovo je, kaj je smisel SNAV-a. Smisel SNAV-a je vseskozi bil biti nek forum, nek inštitut, v katerem se usklajujejo vse politične sile, tudi vse širše družbene sile, vezane na vprašanje nacionalne varnosti. Zdaj s temi ukrepi pravzaprav to postaja neko operativno svetovalno telo predsednika vlade, ki svetuje predvsem predsedniku vlade. In s temi nekimi novimi operativnimi pristojnostmi – ki so z nekega vidika dokaj sporne, ker za to bi bila po moji oceni potrebna ali uredba ali zakon, tega pač odlok ne more urejati – predvsem v funkciji vloge sekretarja SNAV-a in pa tudi v vlogi koordinatorja za boj proti vmešavanju v naše volilne procese in pa mislim, da boj proti hibridnim grožnjam.
Je lahko namen tovrstnih sprememb to, da se kakšna veja oblasti odreže od informacij, kar je pred meseci v zvezi s predsednico države predlagal poslanec SDS-a Žan Mahnič?
Te zadeve so urejene z zakonodajo. Tukaj so zakoni jasni, zakon o obrambi, zakon o notranjih zadevah in predsednica republike kot vrhovna poveljnica obrambnih sil ima jasno dostop do teh obveščevalnih podatkov in to ne more biti predmet odločitve enega odloka. Tukaj pač, če govorimo o SNAV-u, je neka sistemska logika, v končni fazi tudi zakonodajna, da je vrhovni poveljnik obrambnih sil sestavni del takšnega organa. Tudi razmerja in pristojnosti v primeru izrednega stanja oz. vojnega stanja so z ustavnopravnim zakonom jasno opredeljeni. Tukaj ima predsednica svoja jasna pooblastila in jih pač vlada z nekimi odloki ne more odvzeti.
Tisto, kar pa je tukaj lahko problematično in se nakazuje, pa sta koncentracija informacij in pojem koordinacija aktivnosti in zadev, ki so sicer v pristojnosti ministrstev. Tukaj imamo zdaj dve težavi, ali je koordinacija usklajevanje, kar je, lahko rečemo, manj problematično, ali pa je koordinacija mišljena kot usmerjanje aktivnosti. Tukaj se pa z odlokom vlade posega v pristojnosti ministrov in tukaj jaz mislim, da tega pač z nekim odlokom enostavno vlada ne more sprejemati in mora za to dobiti ustrezno pravno podlago, bodisi v zakonu, bodisi v uredbi.
Se torej strinjate z oceno prav tako obramboslovke Jelene Juvan, ki meni, da to, da bi se SNAV v vojnem ali izrednem stanju preoblikoval v državni operativni štab obrambe, nakazuje zmanjševanje demokratičnih standardov in načel?
Ta možnost obstaja v zakonu o obrambi. To je sicer težava tega zakona, da je to zakon, ki je nastal v nekih povsem drugačnih političnih okoliščinah v 90. letih. Ampak kakorkoli, imamo ustavnopravno ureditev, po kateri je zelo jasno, kakšne so pristojnosti tako predsednika državnega zbora, predsednika vlade oz. vlade kot kolektivnega organa odločanja in pa tudi predsednice republike oz. predsednika republike. In v to se z odlokom ne more in ne sme posegati. Tisto, kar pa se nakazuje in kar je mogoče tudi skrb vzbujajoče, je pa ta želja po neki koncentraciji informacij in vzvodov upravljanja preko neformalnih struktur, da se pride do nekih neformalnih vezi – takim tendencam smo bili priča recimo v sosednji Madžarski pred zadnjimi volitvami v času Orbana – in da se potem oblikuje neka struktura vodenja teh nacionalno varnostnih sistemov oz. elementov nacionalno varnostnega sistema. Vendar jaz mislim, da v Sloveniji še vedno obstaja dokaj jasen sistem zavor in ravnovesij, ki tovrstne poskuse lahko omejijo in preprečijo.
Objava predloga je bila umaknjena, premier Janša je dejal, da bo ureditev enaka kot pod njegovo preteklo vlado. Je torej ta zadeva končana ali pričakujete še kakšna presenečenja?
Ne, jaz ne pričakujem presenečenj, pričakujem nove zakonske predloge. Zdaj, tukaj smo imeli ta zakon o tujih agentih, ki naj bi vplivali in posegali v slovenski volilni proces. Tukaj govorimo o tem, kar vpliva na civilno družbo, in pričakujem, da se bodo podobne težnje nadaljevale tudi v prihodnje. Tukaj se sicer sklicujejo vsi ti akterji, ki takšno zakonodajo sprejemajo, na ta ameriški akt. Ampak ta ameriški akt ima čisto nek drug kontekst, nastal je v času hladne vojne in je v zelo jasnem kontekstu tudi opredeljen, kdo, kako in zakaj. Verjetno bomo priča tudi drugim poskusom opredeljevanja in omejevanja dostopa do informacij s področja nacionalne varnosti, kar pa je po moje nespametno v kontekstu geopolitičnih dogodkov in pa dogajanja okoli nas. Nastaja nova evropska varnostna arhitektura in mislim, da bi tukaj moral biti cilj vsake politike, da išče čim širše nacionalni, tudi družbeni konsenz o tem, kako in kaj naprej. Tako da ta pot centralizacije in omejevanja dostopa do informacij in pa nek način izključevanja in borbe za prevlado med institucijami države, mislim, da ni prava pot.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗