Marko Grobelnik: Če bi padla Nvidia, bi bili vsi na slabšem
Gospodarstvo
Nova epizoda oddaje Ob osmih
13. november 2026 ob 11.10 • Ljubljana, Washington, Peking, Dublin - MMC RTV SLO, Radio Prvi
V zvezi z afero nekdanjega šefa Nvidie Jensena Huanga je ljubezensko razmerje še najmanj pomembno; veliko bolj ključno je, kdo bo vodilni razvijalec tehnologije, ki je že danes pomembnejša od jedrske, meni Marko Grobelnik.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Seks, vrhunska tehnologija in kopice denarja. Vse to se je znašlo v eni sami aferi, ki je včeraj odnesla s položaja direktorja enega največjih svetovnih podjetij, tehnološkega velikana Nvidie, Jensena Huanga. Zaradi razmerja s šefico singapurskega podjetja, ki naj bi najnaprednejše in najzmogljivejše čipe prodajalo Kitajski, bi lahko bila v nevarnosti ameriška prevlada na področju najsodobnejših tehnologij. Kitajska odločno zanika vpletenost.
Oglas
Nvidia je v enem tednu izgubila 600 milijard dolarjev tržne vrednosti, kar bo tako ali drugače občutil tudi marsikateri Slovenec. V tokratni epizodi Ob osmih smo gostili Marka Grobelnika z Instituta Jožef Stefan.
Skrite operacije
Ne le Kitajska, vse države imajo interes posedovati znanje, ki premika razvoj umetne inteligence. Marko Grobelnik ni povsem prepričan, da je Alice Huang sploh vedela, da dela za Kitajsko, četudi bi se poročila ameriških tajnih služb izkazala za resnična. Prava vprašanja pa so druga.
Eno od njih je, koliko takšnih operacij proti vodilnim ljudem tehnoloških velikanov, ki vodijo novo tehnološko revolucijo našega časa, še poteka. »Po mojem je tega ogromno. Udeležujem se številnih konferenc s področja umetne inteligence, in taki ljudje so vedno navzoči in jih tudi opazimo, ker nekako ne sodijo v to okolje. Kako daleč sežejo, pa ne moremo vedeti,« pove Marko Grobelnik, ki meni, da bi šef največjega evropskega projekta s področja umetne inteligence, francoskega Mistral AI Arthur Mensch, tudi lahko bil tarča takšnih operacij. Vendar si ne predstavlja, kaj bi vohuni lahko izvedeli in izbrskali o njem, saj da tu ni veliko skrivnosti.
Veliko bolj bistveno vprašanje, morda celo ključno pri celotnem škandalu s podjetjem Nvidia, pa je, koliko lahko takšna operacija koristi Kitajski in kako lahko te informacije uporabi za zmanjšanje ameriške tehnološke in konkurenčne prednosti.
»Kitajci potrebujejo znanje o čipih, ki ga še nimajo. Umetna inteligenca ni samo ena stvar. Če celotno področje razgradimo, je tu okoli 10 ravni, in Kitajci so v absolutni prednosti na treh ali štirih področjih, na preostalih pa izrazito prednjačijo Združene države Amerike. In čipi so tu ena najbolj pomembnih točk. Močno dvomim, da ima to znanje Jensen Huang na svojem prenosniku. Potem pa je tu še dvorezen meč, da posedovanje večjega števila Nvidijinih čipov Kitajski sicer omogoča izračunati podobne modele, kot jih imajo Američani, jo pa lahko tudi poleni pri razvijanju njenih lastnih čipov.« Celotna zgodba glede Nvidije pa sega tudi na področje kapitalskih trgov, saj je podjetje v enem tednu izgubilo več kot 10 % vrednosti, zamaje pa lahko tudi trdnost ameriške administracije. Donald Trump naj bi namreč za varnostna tveganja vedel že pred enim letom, še bolj ogroženega pa se lahko počuti trgovinski minister Howard Lutnick.
Razlog za to je v največji nevarnosti, ki je povezana s to afero – izgubi ameriške prednosti pred Kitajsko in s temi povezanimi varnostnimi grožnjami. To se sicer ne bo zgodilo zelo hitro, meni sogovornik: »Kitajci ne morejo kar skopirati znanja, ki ga ima Nvidia. To znanje je namreč silno zapleteno. Samo s tem, da so pridobili 225.000 teh čipov večje kakovosti, ne sicer največje, ne bodo naredili kakšne velike razlike. Za primerjavo, to je približno število čipov, kot jih ima kakšen večji podatkovni center v Evropi. Slovenija jih ima nekaj manj kot 10.000.« Strateška razmerja bi se začela spreminjati, če Amerika na tem področju ne bi imela močnega podjetja. Samo s kopiranjem podatkov na spominski ključ ni mogoče pridobiti vsega znanja in preprosto spremeniti razmerje sil.
Znanje in napredek
Jensen Huang je po več dneh ugibanj in vse večjega pritiska nanj in na podjetje odstopil z mesta direktorja podjetja, ki ga je soustanovil in vodil 33 let. To je za Nvidio hud pretres, saj novega podobnega človeka ni na obzorju. »Huang ima ne samo znanje, temveč tudi karizmo. Njegov odhod je za podjetje velika izguba, kar pa ne pomeni, da Nvidia ne bo znala še naprej delati čipov, znanja je v podjetju kljub vsemu dovolj,« meni Grobelnik in dodaja, da je Nvidia preprosto preveč pomembno podjetje, da bi propadlo. Če bi se to zgodilo, bi bili vsi na slabšem.
Zanj ni več vprašanje, ali bi umetna inteligenca lahko postala tako pomembna tehnologija, kot je bila nekoč jedrska energija. »Jaz mislim, da je že takšna. Tisti, ki smo blizu, vidimo, da si brez tega znanja popolnoma nekonkurenčen, in to velja že na mikroravni, torej kot posameznik v podjetju ali pa kot podjetje na trgu, kaj šele kot država proti preostalim državam.« Pri tem opozori, da se je prav pred štirimi leti, novembra 2022, pojavil prvi klepetalni robot Chat GPT in da smo v tem času naredili izjemno velike korake naprej. »To je kot čarobna paličica. Še pred letom dni nismo mogli narediti stvari, ki jih danes lahko v urah ali celo minutah opravite z orodji, ki stanejo 20 evrov na mesec.«
Evropa in Slovenija
Evropa pri razvijanju umetne inteligence precej zaostaja in čeprav bi želel povedati kaj bolj optimističnega, Marko Grobelnik ne vidi, da bi se zaostanek za ZDA in Kitajsko zmanjševal.
»Evropa ima nekaj prednosti, ampak dejstvo je, da v smislu produktov, obvladovanja trga in tempa nima pravzaprav nobene besede. Izjema so mehke zakonodajne debate, ki pa ta trenutek še niso verodostojne. Na žalost, jaz bi zelo rad rekel, da smo dobri in konkurenčni, ampak ni problem znanje, problem je poslovna strategija evropskih podjetij, ki pač preprosto ne tvegajo prav dosti.« V Ameriki je miselna naravnanost drugačna in tamkajšnja podjetja tvegajo več. Zato tudi pogosteje izgubijo, vendarle pa pridejo tudi do prebojev.
Za konec je Grobelnik povedal še, da se mu strategija vlade, ki je včeraj oblikovala Strateški svet za umetno inteligenco in digitalizacijo in po kateri bi poskusili v petih letih postati ena od petih najnaprednejših evropskih držav na področju umetne inteligence, zdi uresničljiva. »Če hočemo biti konkurenčni v merilu na prebivalca, moramo narediti prav zgolj nekaj stvari in se bomo povzpeli na teh indeksih.« A za kaj takega je po njegovem mnenju treba opustiti brezplodne debate, v katerih se po nepotrebnem izgublja energija. Drugi pogoj pa je poenotenje v interesih v vertikali od vlade do raziskovalnih podjetij.
Prisluhnite celotnemu pogovoru in se naročite na podkast Ob osmih.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Gospodarstvo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗