Ne izberite tistega, ki je simpatičen, ampak tistega, ki plača račun

Politiki radi govorijo o velikih in perečih temah, o gospodarski rasti, reformah in spremembah, ki naj bi zaznamovale našo prihodnost. Toda volivci se zjutraj običajno ne zbudijo z mislijo na velike politične strategije, bolj verjetno je, da se zbudijo z vprašanjem, ali so dobili kazen zaradi napačnega parkiranja, ker zvečer niso dobili prostega parkirnega mesta.

Pred lokalnimi volitvami smo pogledali, kako dobro se živi v slovenskih občinah. V Ljubljani smo dodatno preverili, kako so se opredelili do kanala C0 in načrtovane sežigalnice, v Celju pa so na soočenju med najbolj perečimi temami znova izstopala parkirišča.

Predsednik vlade Janez Janša je pred kratkim dejal, da se za stabilnost države lahko poleg gospodarstva zahvalimo lokalni samoupravi. A tudi lokalna politika ima svojo ceno. Preverili smo, kako se bodo v novem mandatu zvišale županske plače. V času, ko občine odločajo o investicijah, javnih storitvah in razvoju svojih okolij, je vprašanje plačila izvoljenih predstavnikov povsem legitimno. Z javno funkcijo namreč ne pridejo samo pooblastila, temveč tudi odgovornost do ljudi, ki jo financirajo.

A pred odločitvijo je dobro poznati tudi tiste, ki kandidirajo. Zato smo pripravili kviz, v katerem lahko preverite, v kolikšnem delu se vaša stališča ujemajo s stališči posameznih županskih kandidatov v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Kranj in Koper.

FOTO: Matej Druznik

Zaupanje pa ni pomembno samo na volitvah. Preverili smo tudi trditve Janeza Janše o številu učencev in učiteljev v slovenskem šolstvu; je torej učencev res vedno manj, učiteljev pa vedno več? Številke so lahko priročno politično orožje, vendar same po sebi ne povedo vsega. Treba jih je postaviti v kontekst, primerjati in preveriti. Podobno vprašanje zaupanja odpira zgodba o stranki Resnica, ki je po zadnjih dogajanjih zdrsnila daleč pod parlamentarni prag. Politična podpora se lahko spremeni hitro, še hitreje pa se lahko zamaje zaupanje, na katerem temelji.

Zaupamo tudi, ko gre za naš denar. Digitalne banke, kot so N26, Revolut in Trade Republic, so postale del finančnega vsakdana mnogih. Njihovi dostopnost in preprostost sta privlačni, toda ali so prihranki pri njih enako varni kot v tradicionalnih bankah? Pri finančnih odločitvah je dobro vedeti, kaj se skriva za priročnostjo aplikacije na zaslonu telefona.

Slovenija se medtem spreminja tudi na drugih področjih. Pogledali smo, kako se mesto Celje sooča s prihodom tujih delavcev in priseljencev, z njihovim vključevanjem v družbo ter z izzivi izobraževanja in sobivanja. Pomanjkanje delovne sile ni več abstrakten gospodarski problem, ampak realnost številnih podjetij in lokalnih skupnosti. Hkrati se odpirajo vprašanja, kako bomo živeli skupaj v družbi, ki postaja vse bolj raznolika.

Na gospodarskem področju pa se pojavljajo tudi priložnosti. Britansko podjetje bi v Sloveniji postavilo podatkovni center. Takšne naložbe odpirajo vprašanje, ali znamo ustvariti okolje, ki bo privlačno za tehnološko zahtevne projekte in bo državo umestilo v gospodarsko prihodnost, ki se šele oblikuje.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Včasih je prihodnost mogoče graditi tudi tako, da se ozremo nazaj. Zgodba hotela Bor v Preddvoru govori o poskusu oživitve prostora z zgodovino, ki je dolgo čakal na novo priložnost. Tudi zgodba o Mišu Brozu, sinu Josipa Broza Tita, nas na svoj način vrača v preteklost in spominja, kako dolgo lahko družinska in zgodovinska dediščina ostajata del javnega zanimanja.

Morda je skupno vsem tem zgodbam prav vprašanje, koliko pozornosti namenjamo odločitvam, ki oblikujejo naše življenje. Pred volitvami je obljub veliko, toda pomembnejši od njih so odgovori. In ti se ne skrivajo samo v predvolilnih soočenjih, temveč tudi v podatkih, dejanjih in konkretnih rešitvah.

Zato si vzemimo čas, preverimo, vprašajmo in se odločajmo premišljeno. Ne le po tem, kar vidimo v objavah na socialnih omrežjih.

Sobotna priloga

FOTO: Arhiv

V Sobotni prilogi so se pogovarjali z Katjo Mihurko, predavateljico in raziskovalko na Univerzi v Novi Gorici, ki proučuje srednjeevropske avtorice v 19. stoletju do druge svetovne vojne, slovensko žensko gibanje in ženska literarna omrežja. Ugotavlja, da je Zofka Kveder prva avtorica, pri kateri ženski liki svojo spolno željo ne samo živijo, ampak jo tudi izrekajo. Seveda so bile omejitve za pisateljice takrat zelo velike, zato jo je zanimalo, kako so sploh lahko ubesedile strast.

Nedelo

V Nedelu so se pogovarjali z Borisom Tadićem, med padcem režima Slobodana Miloševića leta 2000 in vzponom Aleksandra Vučića na oblast leta 2012 najpomembnejšim srbskim politikom. Najprej je bil od leta 2004 dve leti predsednik Srbije v takratni Srbiji in Črni gori, potem šest let prvi vodja samostojne Srbije po skoraj devetih desetletjih. Zdaj si Boris Tadić veliko obeta od Študentske liste, ki bo imela od 17. novembra absolutno večino v srbski narodni skupščini.

Vprašanja tedna

  1. Katero legendarno špansko ekipo bi lahko okrepil Primož Roglič?

  2. Kdo je v Delovem barometru najslabše ocenjen politik vseh časov?

  3. Zakaj so Hrvaške oljarne ustavile delo, kljub eni najboljših letin oljk?

Želim vam prijeten konec tedna, na volilni dan pa vas vabim v našo družbo. Pripravili bomo studio v živo, v katerem bomo z gosti in novinarji komentirali dogajanje, ter vrsto interaktivnih vsebin, s katerimi boste lahko sodelovali tudi sami. Med drugim bomo preverili, kdo zna bolje napovedati volilne izide: naši novinarji, umetna inteligenca ali vi, dragi bralke in bralci. Dobrodošli. 

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅