Nevladniki opozarjajo, da intervencijski zakon pod pretvezo razvoja poglablja družbene neenakosti
Slovenija
O zakonu bodo volivke in volivci odločali na referendumu 6. decembra
13. november 2026 ob 15.45 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
V nevladnih organizacijah, organizatorkah referendumske kampanje Proti uničevanju Slovenije, so opozorili na pasti, ki jih prinaša interventni zakon. Menijo, da je zakon škodljiv in vodi v nadaljnje poglabljanje neenakosti v družbi.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V Slovenski filantropiji so se z vstop v referendumsko kampanjo odločili zaradi vsakodnevnega dela z najranljivejšimi. "Prepričani smo, da ta nesrečno poimenovani razvojni zakon ruši socialno državo," je na novinarski konferenci poudarila Katarina Rotar. Kot je izpostavila, ne nameravajo dopustiti, da se uzakoni solidarnost najranljivejših in najrevnejših prebivalcev z najpremožnejšim odstotkom prebivalstva in da se izpraznita pokojninska in zdravstvena blagajna. Prav tako ne morejo mirno gledati, kako se s prisilnim upokojevanjem, zmanjševanjem odgovornosti delodajalcev za poškodbe in za varnost pri delu krčijo delavske pravice, je dodala.
Oglas
Da interventni zakon le poglablja razliko med bogatimi korporacijami in prebivalci, so prepričani tudi v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). "Po tem zakonu naj bi tisti odstotek najbolje plačanih dobil več sto ali tisoč evrov na mesec, medtem ko povprečni državljan ali upokojenec praktično nič," je pojasnil Aljoša Petek. Kot je opozoril, ne smemo postati ZDA, "kjer je treba najeti kredit, če si zlomimo roko ali se nam rodi otrok". Ob tem je volivce pozval, naj se na referendumu 6. decembra izrečejo proti zakonu.
Tudi v Umanoteri nasprotujejo interventnemu zakonu. Ta je vse prej kot razvojni, saj pod pretvezo razvoja poglablja družbene neenakosti, siromaši javne blagajne in vodi v nadaljnje razgrajanje javnih storitev, je opozorila Ajda Cafun. Z ustvarjanjem milijardne luknje v javnih blagajnah zakon jemlje tudi sredstva za spopadanje s podnebno krizo, z rahljanjem odškodninske odgovornosti delodajalcev za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa zmanjšuje zaščito delavcev, je opozorila.
"Interventni zakon je poskus največje redistribucije bogastva od delavstva k peščici najbogatejših od tranzicije dalje," pa je izpostavil Nejc Horvat iz Inštituta Danes je nov dan. Opozoril je tudi na reze v socialno državo v predlogu proračuna za 2027. Kot je poudaril, je vlada že napovedala, da bo za krpanje milijardne luknje, ki jo v proračunu pušča interventni zakon, rezala štipendije, otroške dodatke, porodniške, socialno pomoč in druge transferje. "In sprašujemo se, če sledijo še odpuščanja v javnem sektorju in verjetno neko dodatno zadolževanje," je opozoril.
Da je zakon škodljiv za ljudi, opozarjajo tudi v Inštitutu 8. marec. Volivce ob tem pozivajo k tehtnemu premisleku pred glasovanjem na referendumu, na katerem naj se izrečejo proti zakonu. Ob tem naj se vprašajo tudi, ali je pravično, da zakon znižuje davke samo tistim, ki imajo plačo višjo od 7500 evrov, vsem ostalim pa ne daje nič, je opozoril Andraž Kos.
V Amnesty International medtem opozarjajo, da je vprašanje davčnih bremen neločljivo povezano z vprašanjem človekovih pravic. Davki so namreč eden ključnih virov za njihovo uresničevanje, zato je treba ob uvajanju novih davkov ali spreminjanju pravil zelo dobro premisliti tudi, kaj bo to pomenilo v praksi, je opozorila Metka Naglič.
Jaša Jenull, ki v referendumski kampanji sodeluje kot fizična oseba, pa je med drugim opozoril na poskuse utišanja in diskreditacije predstavnikov civilne družbe s strani aktualne vlade, tudi po zakonski poti. Prepričan je, da bo tovrstnih poskusov še več, to pa je po njegovem odraz strahu, pa tudi želje, da v Sloveniji ne bi bilo več organizacij, ki bi razkrivale sprege med najbogatejšimi.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗