Umetna inteligenca lahko bistveno poveča učinkovitost arhivističnega dela, a odgovornost nosi človek
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
"62 let," me popravi dr. Peter Pavel Klasinc, direktor Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Trst–Maribor in vodja študijskih programov arhivistike na Univerzi Alma Mater Europaea, ko omenim, da se z arhivistiko ukvarja že več kot pol stoletja, "leta 1965 sem končal maturo v Mariboru. Moj oče je bil direktor arhiva na Ptuju in med počitnicami sem prišel pomagat seliti arhiv Herbersteinov z gradu dol v samostan. To je bilo moje prvo srečanje z arhivistiko."
Oglas
Konferenco, ki je potekala 9. in 10. novembra, je organiziral Mednarodni inštitut arhivskih znanosti Trst–Maribor v sodelovanju z Univerzo Alma Mater Europaea, Ministrstvom za kulturo, Zgodovinskim arhivom Evropske unije, Generalnim direktoratom za arhive Italije in Arhivskim društvom Slovenije.
Počitniško delo je zaznamovalo življenjsko pot Klasinca, ki pred tem še ni vedel natančno, kaj bi šel študirat: "Si predstavljate, kako je videti en popis posesti, ene gospoščine? To je ogromna knjiga z opisi posesti. Saj nisem nič razumel, ampak v kotu zgoraj so bile miniature, stare več stoletij, pa vendar z izredno lepimi barvami. To me je najbolj presenetilo, da so bili ti dokumenti iz recimo leta 1600 ali 1500, barva je bila pa tako lepa. No, s hišnikom sva prevažala te stvari. Tedaj sem imel eno punco Majdo, ki je bila Ptujčanka, in ko me je videla, kako z enim lesenim vozičkom prevažam neki star papir, me je takoj pustila. Tako da to je moja prva žrtev arhivistike, potem jih je bilo pa še na stotine."
Peter Pavel Klasinc je v okviru 36. mednarodnih arhivskih dni prejel priznanje za dolgoletno predano delo, izjemen prispevek k razvoju arhivistike kot znanstvene discipline ter neprecenljivo vlogo pri izobraževanju novih generacij arhivistov in povezovanju strokovnjakov v mednarodnem prostoru.
Umetna inteligenca ne spreminja naloge arhivov
Mednarodne arhivske dneve je zaznamovala mednarodna konferenca, ki je v ospredje postavila vprašanji, kako umetna inteligenca spreminja arhivsko stroko in kako lahko v digitalni dobi ohranimo zaupanje v zgodovinske dokumente. Klasinc, ki je dolga leta delal v Pokrajinskem arhivu Maribor in ga nekaj let tudi vodil, ocenjuje, da se "naloge arhivov niso spremenile.
Arhivi so tu zato, da hranijo in varujejo pisno kulturno dediščino, ki ima status kulturnega spomenika in je zakonsko zaščitena. Torej glede obveznosti arhivov se ni nič spremenilo, spremenile pa so se poti, načini varovanja.
Arhivi so tu zato, da hranijo in varujejo pisno kulturno dediščino, ki ima status kulturnega spomenika in je zakonsko zaščitena. Torej glede obveznosti arhivov se ni nič spremenilo, spremenile pa so se poti, načini varovanja."
Za napake umetne inteligence odgovarja človek
Na konferenci je bilo večkrat poudarjeno, da lahko uporaba umetne inteligence "bistveno poveča učinkovitost in dostopnost arhivskega popisovanja, vrednotenja in iskanja" (Ameera Yahya Ahmed AL-Hooti), vendar pa od arhivistov terja veliko previdnost. Klasinc pove: "Svoje študente opozarjam: uporabi umetne inteligence ne morete reči, ne smete, ampak opozarjam pa nekaj, spoštovani študentje, če boste uporabljali umetno inteligenco, ko bom jaz v vašem elaboratu spoznal napako, boste za to napako krivi vi, ne umetna inteligenca."
Prizadevati si je treba za merljivo zaupanje v materialne dokaze za to, kar občutimo kot zaupanja vredno.
Arhivisti morajo še natančneje dokazovati avtentičnost in verodostojnost informacij
"Uporaba umetne inteligence krepi potrebo po dokazovanju tega, da je neka informacija zaupanja vredna," meni dr. Karen Jamison Trivette. Trivette je v svojem prispevku vzpostavila razliko med dvema vrstama zaupanja oziroma med dvema kategorijama verodostojnosti arhivov, od katerih bi obe najenostavneje prevedli kot zaupanje. Distinkcijo med obema je pojasnila: "Zaupanje (Confidence) je empirično in tehnično merljivo. Vera (trust) pa ne temelji na dokazih. Gre za občutek, da lahko nekaj, kar je v arhivskih fondih, imamo za resnično. Confidence zagotavlja dokaze za to zaupanje."
In dodala: "Prizadevati si je treba za merljivo zaupanje v materialne dokaze, za to, kar občutimo kot zaupanja vredno."
Neizogibna nepopolnost arhivov
Poslušanje prispevkov na konferenci je lahko hitro omajalo zaupanje v verodostojnost, relevantnost znanstvenih študij, utemeljenih na analizah arhivskega gradiva. Oziroma prispevki so vsaj podčrtali nujnost opreme vseh tovrstnih študij z opozorili o možnostih njihove nepopolnosti in relativnosti zaključkov. Vedno je namreč na mestu vprašanje, ali gre v primeru posameznih arhivskih fondov za popolne, v celoti dostopne in pravilno interpretirane podatke ter kako so bili posamezni dokumenti za arhiviranje izbrani.
Arhivi niso nikoli nevtralni
Dr. Trivette zavrača možnost obstoja arhivov kot nevtralnih repozitorijev informacij: "Arhivi ne morejo biti nevtralni, ker so tisti, ki arhive ustvarjajo, pristranski in tisti, ki jih interpretirajo, tudi. In ne pravim, da je to nekaj slabega, je preprosto nekaj, kar je lastno človeški naravi. Raziskav se ne lotevamo kot nepopisan list. Prihajamo z nekim znanjem in razumevanjem. To je včasih pravilno, včasih pa tudi ne. Ampak če raziskovalec v arhiv vstopi z zavedanjem, da arhivsko gradivo ni nujno stoodstotno pravilno, potem ima kot raziskovalec dolžnost, da odkrije, kaj je pravilno. To pomeni, da v roke vzame še drugo arhivsko gradivo, ne le enega fonda, enega mnenja, ampak pregleda čim več gradiva, poišče čim več mnenj."
To zagotovo okrepi verodostojnost raziskovalnega projekta, seveda pa še vedno ne zagotovi, da njegova vsebina in sklepi ustrezajo resnični naravi stvari, kot so se zgodile. Oziroma kot sporoča ena od poant prispevka Trivette: "Pristen dokument namreč še ne pomeni nujno popolne zgodbe."
Pristen dokument namreč še ne pomeni nujno popolne zgodbe.
Digitalni zaostanek ali temni arhivi
V zvezi z uporabo umetne inteligence je bila večkrat izpostavljena predvsem njena sposobnost procesiranja in urejanja velikih količin podatkov. Zelo dobro lahko služi spoprijemanju s težavo tako imenovanega digitalnega zaostanka ali temnih arhivov. Naša tako imenovana doba datafikacije proizvaja ogromne količine digitalnega gradiva, od katerega je zares velikega pomena le majhen delček, a zaradi preobilja 'banalnosti' pomembne informacije pogosto ostanejo skrite oziroma 'v temi'. In obenem digitalno kreiranje podatkov, katerih izvor in proces spreminjanja je pogosto težko izslediti, na novo zastavlja izziv določanja avtentičnosti arhivskega gradiva. Potrjevanje slednje namreč terja jasno beleženje izvora informacije, spreminjanja dokumentov, tudi načina hranjenja.
Zahteva po novi opredelitvi vloge arhivistov
Umetna inteligenca lahko pomaga pri izločevanju pomembnih podatkov in dokumentov iz množice obstoječih in dopušča možnost uničenja ali opustitve preostalih. Vendar avtorji svarijo pred napakami in 'halucinacijami' umetne inteligence, zaradi katerih je še vedno potreben človeški nadzor. Naš čas zato zahteva novo opredelitev poklicne vloge arhivista, "ki postaja koordinator in presojevalec avtomatiziranih postopkov, ne pa njihov edini izvajalec", "veliki jezikovni modeli naj dopolnijo in ne nadomestijo človeških katalogizatorjev". (Al-Hooti)
Novi profil arhivistov mora podpirati tudi njihovo izobraževanje. Klasinc, ki je pripravil in organiziral študij arhivistike in dokumentologije ter arhivskih znanosti na visokošolski ustanovi Alma Mater Europea – Evropski center Maribor, o poudarkih študija, ki so ga nekoč povezovali predvsem z zgodovinopisjem, pravi: "Zdaj je poudarek na tehničnih vprašanjih, na digitalni ali računalniški arhivistiki, pa tudi na vprašanju, kam bodo ljudje šli v službo."
Svoje študente opozarjam: uporabi umetne inteligence ne morete reči, ne smete, ampak opozarjam pa nekaj, spoštovani študentje, če boste uporabljali umetno inteligenco, ko bom jaz v vašem elaboratu spoznal napako, boste za to napako krivi vi, ne umetna inteligenca.
Inteligentni arhivski ekosistemi
Nekaj predavateljev je omenilo tudi spremembe v infrastrukturi arhivov, ki naj bi se spreminjali v smeri inteligentnih arhivskih ekosistemov na osnovi umetne inteligence. Nastajala naj bi živa in prilagodljiva podatkovna okolja, ki se odpirajo v družbo, saj uporabniki postajajo tudi potencialni avtorji nadaljnjih gradnikov arhivov, umetna inteligenca pa lahko presoja o relevantnosti morebitnih vnosov.
Umetna inteligenca v dokumentaciji TV Slovenija
Umetno inteligenco kot orodje pri popisovanju izvirnega digitalnega gradiva kot tudi pri prepisu starih popisov, ki so na kartotečnih karticah, uporabljamo tudi v dokumentaciji Televizije Slovenija.
Gemini nastopa kot orodje, dokumentalist pa kot tisti, ki potrdi popis. Delo pri popisu s pomočjo umetne inteligence je celo še bolj kot pri klasičnem popisu odvisno od kakovosti podatkov, ki jih arhiv prejme iz uredništev.
"Orodje umetne inteligence Google Gemini uporabljamo kot pomoč pri popisovanju izvirnega digitalnega gradiva kot tudi pri prepisu starih popisov, ki so na kartotečnih karticah, in te prepise vnašamo v računalnik," pove dokumentalist raziskovalec Aleksander Lavrenčič, koristi uporabe velikega jezikovnega modela Gemini pa ponazori: "Pri popisovanju sodobnih prispevkov nam Gemini pomaga pri strukturiranju popisov, saj sam oblikuje vrstni red kraja dogodka, vsebine prispevka (v strnjeni obliki z bistvenimi podatki do 25 besed) in navedbo avtorjev prispevkov oziroma oddaj. Pomaga tudi pri pretvorbi telopov v prispevku v zahtevano obliko za popis. To potem preprosto prenesem v program za popisovanje arhivskega gradiva. Gemini pomaga tudi pri prepisu seznamov, kot je na primer seznam skladb, izvajalcev in avtorjev v razvedrilni oddaji in pri tem bistveno skrajša čas popisa."
Tudi Lavrenčič pa poudari pomen ohranjanja dela človeških arhivistov: "Gemini nastopa kot orodje, dokumentalist pa kot tisti, ki potrdi popis. Delo pri popisu s pomočjo umetne inteligence je celo še bolj kot pri klasičnem popisu odvisno od kakovosti podatkov, ki jih arhiv prejme iz uredništev."
Zmedenost in nepredvidljivost umetne inteligence
Nepopolna besedila prispevkov, površni zapisi imen, zamešan vrstni red enot scenarija … Vse to lahko zmede Gemini oziroma vodi do popolnoma napačnega za arhiviranje namenjenega popisa. A ne gre vedno za človeško napako, ki povzroči nepopolne ali napačne vhodne informacije. Umetna inteligenca včasih preprosto deluje na nam nedoumljiv, halucinatoren način, zaradi česar je potrebno, da imajo arhivisti čim širšo splošno razgledanost, da lahko napake identificirajo: "Ko gre recimo za popise starih TV Dnevnikov, mora sodelovati nekdo, ki pozna čas ali se za to vsaj zanima. Lahko recimo naletiš na zapis izvršni svet in seveda ni vseeno, ali gre za zvezni ali republiški izvršni svet."
Tehnologija nas je zmešala. Ne vem, ali je res vse pozitivno, kar se danes dogaja. Bojim se, da se zaradi uporabe novih informacijskih tehnologij izgublja javni interes za ohranjanje arhivskega gradiva.
Kljub nujnosti pregledovanja dela umetne inteligence "Gemini bistveno skrajša čas popisa. Trenutno smo pri popisu zbirke dnevniških prispevkov na filmu (filmi od leta 1969 do 1985) v letu 1985 in kmalu planiramo zaključek vnosov za to zbirko. Vnos podatkov o starih popisih v računalnik omogoča hitrejše iskanje in s tem dostop do gradiva in pogostejšo uporabo. To lahko opazijo tudi gledalci, saj se v programu večkrat uporabljajo črno-beli posnetki. Seveda pa je dostop povezan z digitalizacijo, to pa je delo, ki ga opravijo v Mediateki."
Arhivistika ne prenaša hitrih premikov
Arhivistika ne more ignorirati sodobnih tehnoloških orodij, vendar mora njihovo dobrobit sprejemati kritično. Dr. Peter Pavel Klasinc je v šestih desetletjih dela v arhivih doživel že nekaj tehnoloških preskokov, od fotokopiranja, mikrofilmov, dela s prvimi računalniki do obdobja umetne inteligence, velikih jezikovnih modelov in strojnega vida. Zato nas je zanimalo njegovo mnenje o aktualnem dogajanju: "Tehnologija nas je zmešala. Ne vem, ali je res vse pozitivno, kar se danes dogaja. Bojim se, da se zaradi uporabe novih informacijskih tehnologij izgublja javni interes za ohranjanje arhivskega gradiva. Umetna inteligenca ne more dati ničesar, kar ni v elektronski obliki. In tu bi še citiral enega mojih profesorjev, ki je rekel: V arhivistiki ni hitrih premikov. Arhivistika tega ne prenese."
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗