Ko prostovoljci trenirajo za najtežje trenutke na cesti

Avtomobilnost

Urjenje prostoferji v kritičnih situacijah na poligonu varne vožnje na Vranskem

13. november 2026 ob 12.24 • Vransko - MMC RTV SLO

  • 113 občin je že vključenih v projekt Prostofer.
  • Spolzki klanci in nenadne ovire so bili del praktičnega treninga.
  • Pravilno sedenje in odločno zaviranje sta ključna za varnejšo vožnjo.

Prostoferji vsak dan pomagajo starejšim, da pridejo do zdravnika, trgovine ali drugih opravkov. Na Vranskem so se učili, kako varneje voziti tudi v zahtevnih razmerah.

Prostoferji so se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Na poligonu so pod vodstvom inštruktorjev vadili odzive v situacijah, ki jih lahko presenetijo na vsakodnevnih poteh. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Na poligonu se avtomobil spušča po spolzkem klancu. Inštruktor opozarja, naj voznica ne popusti pritiska na zavoro, čeprav se vozilo približuje ovinku. "Držite zavoro, ne spuščajte je, dokler se avto popolnoma ne ustavi!" ponavlja. Nekaj trenutkov pozneje se na poligonu pojavi ovira, ki se ji mora voznica izogniti. Naloga ni preprosta, še posebej ne takrat, ko je treba hkrati odločno zavirati in pravilno obvladovati volan.

Oglas

VIDEO

Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj.

Takšne so bile vaje na srečanju prostovoljnih voznikov Prostofer v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. V projekt Prostofer je vključenih že 113 slovenskih občin. Prostovoljci, ki starejšim in drugim, ki nimajo možnosti lastnega prevoza, pomagajo pri vsakodnevnih opravkih, so se na Vransko pripeljali s prostoferskimi avtomobili. Pod mentorstvom inštruktorjev varne vožnje so na poligonu krepili vozniške veščine in v varnem okolju preizkušali odzive v kritičnih situacijah. Poleg praktičnih vaj jih je čakalo tudi predavanje oziroma delavnica o prometni varnosti in ravnanju z ranljivimi udeleženci v prometu.

Manuel Pungertnik, inštruktor varne vožnje pri AMZS, je udeležence vodil skozi praktične vaje. Posebno pozornost je namenil pravilnemu zaviranju, položaju za volanom in obvladovanju vozila na spolzki podlagi. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Junaki, ki pomagajo tudi na odročnih cestah

"S Prostoferji sodelujemo že šesto leto. Ne samo, da podpiramo njihovo plemenito dejavnost, res se lahko strinjamo, da gre za junakinje in junake današnjega časa, ampak smo skupaj z njimi tudi na terenu," je povedala Ana Cergolj Kebler, vodja trženjskega komuniciranja pri Zavarovalnici Triglav.

Prav izkušnje s terena so pokazale, da prostovoljci pri svojem delu niso vedno na običajnih cestah in v običajnih razmerah. Veliko starejših, ki potrebujejo prevoz, živi na odročnih lokacijah, do katerih vodijo težje dostopne poti. Prostoferji se tako srečujejo s klanci, snegom, ledom in spolzkimi podlagami. "To je izziv tudi za starejše voznike, ko pridejo iskat svoje varovance na krajih, kjer je klanec, sneg, led in spolzka podlaga. Za takšne razmere potrebujejo posebne dodatne vozniške veščine," je pojasnila Cergolj Kebler.

Namen usposabljanja je zato jasen: prostovoljcem pomagati, da bodo svoje poslanstvo lahko opravljali varno, samozavestno in čim dlje. Pomembno je, da na cilj varno pripeljejo tako sami kot tudi starejši potniki, ki jih prevažajo.

Ana Cergolj Kebler, vodja trženjskega komuniciranja pri Zavarovalnici Triglav. Poudarila je, da se prostoferji pri svojem delu pogosto srečujejo tudi z odročnimi in težje dostopnimi lokacijami. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Stare navade se pokažejo v kritičnih trenutkih

Na poligonu so se udeleženci najprej preizkusili v zaviranju na spolzki podlagi. Inštruktorji so jih opozarjali, naj zavore ne popuščajo prehitro in naj avtomobil ustavijo do konca. Pri enem od poskusov je bila hitrost 32 kilometrov na uro, zaustavitvena razdalja pa približno 40 metrov.

V naslednji vaji so hitrost povečali na 40 kilometrov na uro. Pred voznikom se je pojavila ovira, ki se ji je moral izogniti. Pri tem se je pokazalo, kako hitro lahko preveč sunkovit zasuk volana povzroči zdrs zadnjega dela avtomobila. "Preveč volana, zato je šel zadnji del takoj v zdrs. Presunkovito na volanu," je po enem od poskusov pojasnil inštruktor Manuel Pungertnik iz AMZS.

Udeležence je posebej opozarjal na eno najpogostejših napak: ko voznik začuti, da izgublja nadzor nad avtomobilom, lahko povsem podzavestno popusti pritisk na zavoro. "To je največja napaka, ki jo vozniki načeloma naredimo," je opozoril Pungertnik. Pomembno je, da voznik v takšnih trenutkih ne popusti prehitro, temveč pravilno in odločno zavira.

Pravilen položaj za volanom je pomemben del varne vožnje. Inštruktorji so opozarjali na preveč odmaknjene sedeže, iztegnjene roke in noge ter na pomen stabilne drže med vožnjo. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Tudi položaj za volanom je lahko težava

Ena od pomembnih ugotovitev praktičnega usposabljanja je bila, da imajo nekateri udeleženci težave že s pravilnim položajem za volanom. Inštruktor je opozarjal predvsem na preveč odmaknjen sedež, iztegnjene roke in nepravilno postavljene noge. "Večina od vas ima največjo težavo s položajem sedeža. Sedite preveč nazaj, roke so preveč iztegnjene," je opozoril Pungertnik.

Zakaj je to pomembno? Če so roke med vožnjo popolnoma iztegnjene, ima voznik ob sunkovitem manevru ali trčenju manj možnosti za pravilno reakcijo. Roke morajo biti nekoliko pokrčene, podobno velja za noge. Pri pritisku na sklopko mora noga ostati pokrčena, ne pa popolnoma iztegnjena.

Pravilen položaj sedenja je pomemben tudi zaradi reakcijskega časa. Inštruktor je udeležencem pojasnil, da je treba telo namestiti čim bolj stabilno in poravnano. Pri starejših voznikih je to še posebej pomembno, saj je njihov reakcijski čas že v osnovi lahko daljši. Napačen položaj za volanom pa lahko položaj še poslabša. »Kar se navadimo, to počnemo ves čas,« je opozoril. Slabe vozniške navade so trdovratne, vendar jih je mogoče s treningom spreminjati.

Zaviranje na spolzki podlagi je ena od zahtevnejših vaj na poligonu. Vozniki so morali zadržati pritisk na zavornem pedalu vse do popolne ustavitve avtomobila. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Ko sta levi in desni kolesi na različnih podlagah

Posebej zanimiva je bila vaja zaviranja na dveh različnih podlagah. Desni kolesi avtomobila sta bili na drseči podlagi, levi pa na mokrem asfaltu. Takšna situacija lahko voznika preseneti, saj kolesa nimajo enakega oprijema. Inštruktor je udeležence vprašal, kaj se lahko zgodi ob zaviranju. Pri klasičnem zavornem sistemu bi lahko zaradi blokiranja koles in različnega oprijema prišlo do zasuka oziroma vrtenja avtomobila.

Pri zavornem sistemu ABS pa je odziv drugačen. Sistem preprečuje blokiranje koles, avtomobil pa lahko med zaviranjem vleče proti strani, kjer je oprijem boljši. Udeleženci so nato vajo preizkusili tudi sami. Pri naslednjih poskusih so vadili odločno zaviranje pri hitrostih 50, 56, 57 in 62 kilometrov na uro. Inštruktor je poudarjal, da voznik ne sme le nežno pritiskati na zavoro, temveč mora v kritičnem trenutku odločno uporabiti zavorni pedal.

Udeleženci so vadili tudi zaviranje na dveh različnih podlagah. Leva in desna kolesa so imela različen oprijem, zato je bil odziv avtomobila drugačen kot na običajni cesti. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Pri enem od poskusov je bila pri hitrosti 57 kilometrov na uro izmerjena zaustavitvena razdalja 20 metrov, pri 56 kilometrih na uro 25 metrov, pri 62 kilometrih na uro pa 17 metrov. Rezultati posameznih vaj so bili različni, inštruktor pa je udeležence spodbujal, naj vztrajajo pri pravilni tehniki. "Ne bojte se odločno pritisniti na zavoro," je bilo eno od njegovih glavnih sporočil.
Varneje na cesti tudi zaradi drugih

Prostoferji so posebna skupina voznikov. Njihovo delo ni le prevoz od ene točke do druge, temveč tudi pomoč ljudem, ki so pogosto odvisni od njihovega časa, potrpežljivosti in zanesljivosti. Prav zato je pomembno, da se zavedajo nevarnosti, ki jih prinašajo zahtevnejše razmere na cesti.

Na Vranskem so se učili, kako se odzvati ob nenadni oviri, kako zavirati na spolzki podlagi, kako pravilno sedeti za volanom in kako obvladovati avtomobil, ko oprijem ni enak na vseh kolesih. Vaje so pokazale tudi, da lahko že majhne spremembe vozniških navad pomembno vplivajo na varnost. "Ko se enkrat začneš spopadati s starimi navadami, se trening šele zares začne," je bilo eno od sporočil usposabljanja.

Prostoferji bodo svoje delo nadaljevali na običajnih cestah, tudi na tistih, ki vodijo do odročnih domov in zahtevnejših lokacij. Toda po takšnem treningu bodo morda nekoliko bolj samozavestni, predvsem pa bolje pripravljeni na trenutke, ko se na cesti ne odvija vse po načrtih.

Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅