V devetih mesecih nižji presežek na tekočem računu plačilne bilance
Gospodarstvo
Presežek blagovne menjave je upadel iz 100 milijonov presežka na 300 milijonov primanjkljaja
13. november 2026 ob 11.42 • Ljubljana - STA
Tekoči račun plačilne bilance je v prvih devetih mesecih letos izkazoval 2,1 milijarde evrov presežka, kar je 300 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani. Na znižanje je najbolj vplivalo poslabšanje salda blagovne menjave.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Poslabšanje salda je bilo po pojasnilih Banke Slovenije v najnovejši publikaciji Ekonomski odnosi s tujino povezano s hitrejšo rastjo uvoza blaga, ki se je medletno povečal za 9,6 odstotka, medtem ko je izvoz narasel za 8,3 odstotka.
Oglas
Blagovna menjava s članicami EU, ki predstavlja približno tri četrtine celotnega izvoza in uvoza, je v prvih devetih mesecih izkazovala primanjkljaj v višini okoli 400 milijonov evrov, kar je 100 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani.
Izvoz v države EU se je v devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 7,7 odstotka, najbolj na Hrvaško ter v Italijo in Nemčijo. Uvoz iz članic EU pa se je medletno povečal za 7,2 odstotka, pri čemer je najbolj izstopalo povečanje uvoza iz Nemčije, Hrvaške in Italije.
Storitvena menjava je v prvih devetih mesecih leta medtem izkazala presežek v višini 3,2 milijarde evrov oziroma 36 milijonov evro več kot v enakem obdobju lani. Izvoz storitev se je medletno povečal za 5,4 odstotka, uvoz pa za 7,4 odstotka.
K skupnemu presežku storitvene menjave so največ prispevale transportne storitve, katerih presežek je znašal 1,5 milijarde evrov in je bil medletno višji za 3,8 odstotka. S presežkom v višini 800 milijonov evrov so sledile storitve potovanj, pri katerih je bil presežek za 5,6 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Presežek gradbenih storitev je bil s 300 milijonov evrov medletno nižji za 7,6 odstotka.
V storitveni menjavi z EU, s katero poteka tudi okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza storitev, je bila v prvih devetih mesecih ustvarjena glavnina presežka, in sicer 2,1 milijarde evrov oziroma 66,7 odstotka celotnega presežka.
Skupni saldo tekočega in kapitalskega računa je v 12 mesecih do konca septembra izkazoval presežek v višini 2,75 milijarde evrov, kar pomeni, da so slovenski subjekti neto financirali tujino.
Največji priliv sredstev je bil v tem času ustvarjen z neto prilivi gotovine in vlog, in sicer okoli 1,4 milijarde evrov. Sledili so komercialni krediti z neto prilivom 300 milijonov evrov. Na podobni ravni so k neto prilivu prispevale tudi neposredne naložbe. Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se povečale za 1,2 milijarde evrov, medtem ko so se neposredne naložbe rezidentov v tujino povečale za 900 milijonov evrov.
Največji odliv sredstev v tujino je izhajal iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 1,3 milijarde evrov. Med njimi so 52 odstotkov predstavljale transakcije z lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami investicijskih skladov, preostalih 48 odstotkov pa transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji.
Ob koncu septembra je bruto zunanji dolg Slovenije dosegel 67,4 milijarde evrov, kar pomeni povečanje za 3,7 milijarde evrov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vrednost zunanjega dolga je predstavlja 94,7 odstotka bruto domačega proizvoda za leto 2025. Hkrati so se povečala tudi slovenska imetja dolžniških instrumentov, ki so dosegla 77,5 milijarde evrov oziroma 108,8 odstotka BDP.
Zaradi preseganja imetij nad obveznostmi do tujine, prisotnega od konca leta 2020, se je neto zunanji dolg Slovenije še dodatno znižal, tako da so terjatve obveznosti ob koncu septembra presegale za 10,1 milijarde evrov. To pomeni, da ima Slovenija do tujine neto upniški položaj.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Gospodarstvo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗