Janez Dizma Florjančič in njegov znameniti zemljevid Kranjske dobila monografsko obravnavo
Knjige
Monografijo spremljata pomanjšani zemljevid in sestavljanka
12. november 2026 ob 19.33 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Osem avtorjev iz treh inštitutov ZRC SAZU je združilo moči pri pisanju najbolj celovite obravnave Janeza Dizma Florjančiča in njegovega zemljevida, ki predstavlja vrhunski dosežek domačega kartografskega znanja 18. stoletja.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Dvojezična monografija Janez Dizma Florjančič in zemljevid Kranjske 1744/Janez Dizma Florjančič and his 1744 Map of Carniola predstavlja Florjančiča kot osebnost, osvetljuje okoliščine nastanka njegovega zemljevida ter ovrednoti njegove kartografske, znanstvene, umetnostne in zgodovinske značilnosti.
Oglas
Monografija je izšla v založništvu Cankarjeve založbe in v soizdajateljstvu z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU.
Po besedah predstojnika geografskega inštituta in sourednika knjige Matije Zorna delo zapolnjuje pomembno vrzel v slovenski znanstveni literaturi, saj Florjančič in njegov zemljevid doslej še nista bila deležna tako celovite obravnave. Predgovor h knjigi je napisala predsednica republike Nataša Pirc Musar, saj odtis barvne različice zemljevida med drugim krasi predsedniško palačo.
Duhovnik in kartograf Janez Dizma Florjančič pl. Grienfeld se je rodil leta 1691 v Ljubljani. Za duhovnika se je šolal v Ljubljani in Gradcu, kot župnik pa je služboval v Višnji Gori, Šmartnu pri Litiji in Šentvidu pri Stični. Umrl je po letu 1758, domnevno v Stični.
Florjančič se je v prostem času intenzivno ukvarjal z matematiko, astronomijo in geografijo. Po besedah vodje zemljepisnega muzeja in sourednika knjige Primoža Gašperiča je bilo to ključno za nastanek zemljevida Kranjske.
Njegov zemljevid Kranjske z latinskim naslovom Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica oziroma Horografski zemljevid vojvodine Kranjske je prvič izšel leta 1744. Gre za monumentalno delo tako po vsebini kot po velikosti. Sestavlja ga 12 listov velikosti 64 krat 46 centimetrov, ki združeni merijo skoraj 3,5 kvadratnega metra. Izdelan je v merilu približno 1 : 100.000, kar je bilo za tedanji čas izjemno natančno. Po Gašperičevih besedah omogoča to podroben in pregleden prikaz površja s stiliziranim reliefom, vodno mrežo, rastjem, naselji, posameznimi objekti, mostovi in poštnimi postajami. Vsebuje tudi geografsko mrežo ter grafična in opisna merila.
S skoraj 2700 zemljepisnimi imeni
Matija Zorn med pomembnejšimi značilnostmi zemljevida poudari številna zemljepisna imena, ki jih je skupaj skoraj 2700. "Ta nam omogočajo podrobno prostorsko orientacijo ter odražajo jezikovne in zgodovinske značilnosti Kranjske. Med njimi izstopa prva omemba Triglava (Mons Terglou Carnioliae) v katerem koli tiskanem viru."
Posebno mesto na zemljevidu ima Ljubljana, ki je predstavljena z veduto in natančnim tlorisom mesta. Zemljevid odlikujejo tudi številni slikovni in besedilni dodatki, ki predstavljajo značilnosti Kranjske. Bogato baročno okrasje in lokalni motivi mu poleg kartografske dajejo tudi izjemno umetnostno vrednost, so zapisali pri geografskem inštitutu.
Zemljevid ima velik nacionalni pomen, saj predstavlja vrhunski dosežek domačega kartografskega znanja 18. stoletja. Zaradi izjemne kulturne, znanstvene in zgodovinske vrednosti ga je Slovenska nacionalna komisija za Unesco leta 2025 uvrstila na Nacionalno listo Unesca Spomin sveta.
Pri knjigi so sodelovali avtorji z Geografskega inštituta Antona Melika, Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta, ki združujejo znanja s področij geografije, zgodovine, umetnostne zgodovine in geodezije. Z izidom so pospremili 80-letnico ustanovitve zemljepisnega muzeja geografskega inštituta, ki hrani več izvodov zemljevida.
Izdajo knjige spremljata dva tematsko povezana izdelka. Cankarjeva založba je izdala Florjančičev zemljevid v pomanjšani različici, Založba ZRC pa pomanjšan zemljevid v obliki sestavljanke.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗