Val čistk podrl rekorde od Maovih časov in ohromil kitajsko elito
Na julijskem seminarju v Pekingu so imeli strokovnjaki za ekonomijo in mednarodne odnose priložnost, da so iz prve roke videli posledice pretresov, ki jih je povzročil največji val čistk na Kitajskem v zadnjih petih desetletjih. Kot se za Fang Xinghaija, upokojenega kitajskega regulatorja finančnih trgov in enega najuglednejših udeležencev tega srečanja spodobi, sta bila zanj rezervirana sedež in tablica z njegovim imenom. Toda na presenečenje drugih udeležencev konference na pekinški univerzi se Fang, ki je študiral na Stanfordu in je eden najspretnejših sogovornikov Pekinga s tujimi poslovneži in vlagatelji, sploh ni pojavil.
Na sporočila, poslana na njegov telefon, ni bilo nobenega odgovora. Nato je uradna kitajska tiskovna agencija Xinhua objavila, da je Fang predmet preiskave zaradi »suma hudih kršitev partijske discipline in zakona«.
Xi Jinping pa se medtem pripravlja, da bo prihodnje leto nastopil svoj četrti mandat na čelu komunistične partije, se med njenim širšim članstvom hitro povečuje število preiskav zaradi kršitev discipline in korupcije.
Celo ugledni pripravljavci politik, kakršen je Fang, so med tistimi, ki izginjajo v zloglasnem pekinškem sistemu notranjih preiskav, saj se desetletje trajajoča kampanja »samoočiščenja« partije pospešuje, kar posledično vpliva na porazdelitev moči, gospodarstvo in celo vojsko. Eden od pokazateljev tega je bilo dogajanje prejšnji teden na enem najpomembnejših političnih srečanj leta: »petem plenumu« centralnega komiteja, največjega vodstvenega organa komunistične partije.
Na zasedanju je manjkala približno četrtina članov, večinoma zaradi čistk, kar pomeni, da je bilo na zasedanju odbora najmanjše število udeležencev vse od Mao Cetungove kulturne revolucije pred več kot pol stoletja.
Da bi bilo sporočilo še jasnejše, so udeleženci srečanja po zasedanju partijskim kadrom uradno sporočili, da imajo samo dve možnosti: popolno poslušnost partijskemu vodstvu ali tveganje, da bodo najmanj izključeni iz partije. V uradnem sporočilu je pisalo, da je vodstvo od Xi Jinpingovega prevzema položaja generalnega sekretarja leta 2012 »rezilo obrnilo navznoter« ter »iz partije, države in vojske izrezalo resne skrite nevarnosti«. Zdaj pa je, kot so dodali, »treba ohraniti močan pritisk«. Medtem ko se med birokrati širi zaskrbljenost, analitiki opozarjajo, da bi nenehne čistke lahko vzbujale strah pri uradnikih na nižjih ravneh sistema. Ti bi lahko predstavljali filter, skozi katerega na vrh prepuščajo le dobre novice.
V državi brez svobodnega tiska, s strogo cenzuriranim spletom, brez splošnih volitev in z le redkimi drugimi neodvisnimi mehanizmi za posredovanje povratnih informacij bi lahko bile posledice zelo resne. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil vpliv lahko še posebno nevaren v času, ko partija potrebuje odločne in učinkovite ukrepe, da bi obrnila deflacijsko spiralo, ki ogroža kitajsko gospodarstvo. »Partija je bila že pred petim plenumom ujeta v odmevno komoro,« pravi Steve Tsang, direktor Kitajskega inštituta na londonski univerzi Soas. Po njegovem mnenju in mnenju številnih drugih se bo Xijev železni prijem samo še okrepil. »Pri plenumu gre zgolj in samo za zvestobo, disciplino in nadzor.«
Disciplinsko kaznovanje milijonov
Ko je Xi pred 14 leti po desetletjih hitre gospodarske rasti postal generalni sekretar, je bila ena od njegovih nalog zatreti razširjeno finančno korupcijo in partiji v očeh javnosti zagotoviti večjo politično legitimnost. Po besedah Zhang Fuhaja, namestnika sekretarja partijskega organa za notranje preiskave, Centralne komisije za disciplinski nadzor, je protikorupcijska kampanja dosegla prepričljivo zmago. Na novinarski konferenci po plenarnem zasedanju je Zhang pohvalil napredek kampanje pri izkoreninjanju zla in odločnem odstranjevanju virusov, ki razjedajo zdravo telo partije.
Uradniki trdijo, da je cilj kampanje iz partije odstraniti slabe prakse, da bi ta lahko bolje služila ljudstvu.
Toda empirične kazalnike, ki bi dokazovali njen uspeh, je težko najti. Ocena Kitajske na indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International se je od leta 2012 izboljšala za le štiri točke, in sicer se je lani z 39 povzpela na 43. Svetovno povprečje je leta 2025 znašalo 42, pri čemer ocene pod 50 kažejo na resne težave s korupcijo. V Pekingu napredek v boju proti korupciji navadno merijo po številu disciplinsko kaznovanih uradnikov. Po tem merilu je kampanja zelo uspešna. Po besedah Minxina Peija, profesorja politologije na kalifornijski univerzi Claremont McKenna College, česa podobnega nismo videli že od časov Maove vladavine.

Uradniki trdijo, da je cilj kampanje iz partije odstraniti slabe prakse, da bi ta lahko bolje služila ljudstvu. FOTO: Tingshu Wang/Reuters
Pei ocenjuje, da je bilo do zdaj približno 7,2 milijona članov komunistične partije deležnih takšne ali drugačne politične, upravne ali sodne kazni. Med njimi je najmanj 632 tako imenovanih »tigrov« oziroma visokih partijskih funkcionarjev na ravni namestnikov ministrov ali namestnikov guvernerjev oziroma višje. V enajstih od trinajstih let Xijeve vladavine, za katera so na voljo podatki, je bilo kazensko preganjanih približno 628.000 ljudi, ki sodijo med partijski kader in so najverjetneje končali v zaporu.
Na Kitajskem se namreč praviloma manj kot odstotek kazenskih pregonov ne konča z obsodbo. Po Peijevih ocenah naj bi obsojenci predstavljali precejšen delež od 1,69 milijona zapornikov, kolikor jih je bilo na Kitajskem leta 2024. Tudi število disciplinsko kaznovanih se je dramatično povečalo.
V drugem mandatu Xijevega predhodnika Hu Jintaa je bilo vsako leto disciplinsko kaznovanih povprečno 145.800 ljudi, kazensko pa jih je bilo preganjanih približno 5460. V Xijevem tretjem predsedniškem mandatu, ki se je začel leta 2023, je bilo v povprečju disciplinsko kaznovanih več kot 800.000 ljudi na leto, lani pa je število doseglo rekordnih 983.000. Število kazenskih pregonov je zdaj približno štirinajstkrat večje kot v Hujevem drugem mandatu. V Xijevem sedanjem mandatu je bilo namreč vsako leto obtoženih povprečno približno 75.000 uradnikov.
»Ni naključje, da leto pred naslednjim partijskim kongresom sprejema to resolucijo [o krepitvi partijskega nadzora],« se Pei sklicuje na srečanje prihodnje leto, na katerem naj bi Xi dobil še četrti petletni mandat. »In to je opozorilo vsem.« Rane, ki jih je čistka pustila na centralnem komiteju, so bile jasno vidne tudi na petem plenarnem zasedanju prejšnji teden.
V sporočilu za javnost je bila potrjena izključitev 33 funkcionarjev – 17 civilnih in 16 vojaških –, ki so bili člani centralnega komiteja ali njegovi tako imenovani nadomestni člani brez glasovalne pravice.
Prazne sedeže v veliki dvorani, kjer je potekal plenum, so nekoč zasedali vplivni posamezniki, kot je bil Zhang Youxia, nekdanji podpredsednik centralne vojaške komisije. Zhang, ki je bil pred tem najvišji funkcionar na čelu Ljudske osvobodilne vojske takoj za Xijem, predsednikom komisije, je bil obtožen nelojalnosti ter oblikovanja »klik in frakcij«. Politbiro je prejšnji mesec uradno potrdil njegovo izključitev iz partije in vojske.
V sporočilu za javnost so potrdili tudi izključitev Ma Xingruija, nekdanjega letalskega inženirja in partijskega voditelja v Xinjiangu, ter Jina Zhuanglonga, nekdanjega ministra za tehnologijo. Iz partije je bil izključen tudi Liu Jianchao, nekdanji visoki kitajski diplomat in kandidat za zunanjega ministra, ki je tako kot Fang pogosto sodeloval s tujci v Pekingu in v tujini. Na srečanju so sporočili, da je bil Zhang Shengmin, Xijev sedanji podpredsednik vojaške komisije, povišan v politbiro partije, ki zdaj nima več nobenega drugega predstavnika vojske.
Ta novi član politbiroja je politični komisar, ki je v zadnjih dveh letih vodil Xijevo obsežno čistko v vojski. Ta poteza kaže, kako velik pomen Xi pripisuje lojalnosti, pravi Tsang z univerze Soas, morda tudi na račun strokovnih vojaških izkušenj.
Opozarja, da je bil zdaj odstranjeni Zhang Youxia, ki je sodeloval v kitajsko-vietnamski vojni leta 1979, eden redkih preostalih častnikov Ljudske osvobodilne vojske z dejanskimi izkušnjami bojevanja. Kratkoročno bi obsežne čistke v vojski lahko močno ohromile njeno sposobnost izvajanja obsežnih vojaških operacij, kot je invazija na Tajvan, je v članku, ki ga je objavil raziskovalni inštitut Asia Society, zapisal Philip C. Saunders z ameriške Nacionalne obrambne univerze.
Dodal pa je, da bi srednjeročno lahko izboljšale operativne zmogljivosti Ljudske osvobodilne vojske, saj v vojaški hierarhiji napredujejo mlajši, bolje izobraženi častniki. »Zdaj ste Ljudsko osvobodilno vojsko predali iz rok verjetno najbolj profesionalnega in usposobljenega poveljnika z bojnimi izkušnjami v roke političnemu komisarju,« dodaja Tsang. »Očitno torej dajete prednost zvestobi in partijskemu duhu.«
Sobe za igranje šaha in kartanje
Po več kot desetletju boja proti korupciji se zdi, da Xi drži partijo v svojih vajetih močneje kot kdaj prej. Kljub temu pa njegovi govori kažejo na nezadovoljstvo, ker po njegovem mnenju nima dovolj nadzora oziroma ker se politika ne izvaja dovolj učinkovito. Januarja letos je kitajski predsednik imel govor za zaprtimi vrati pred centralno komisijo za disciplinsko inšpekcijo (CCDI), notranjim preiskovalnim organom, s čimer je nakazal vse večjo nejevoljo zaradi slabega uresničevanja njegovih politik pri visokih uradnikih.
Govor je več mesecev ostal tajen, a glede na odlomke, objavljene v uradnem ideološkem glasilu Komunistične partije Kitajske Qiush pred plenarnim zasedanjem prejšnji teden, je visoke funkcionarje opozoril, da morajo biti pozorni na dvolične kadre, ki se po njegovih besedah pojavljajo v številnih oblikah. Xi je naštel šest vrst dvoličnosti. Mednje sodijo ljudje, ki hitro in glasno izražajo svojo zavezanost uresničevanju načrtov centralnega komiteja, v resnici pa se jim na skrivaj upirajo in ne upoštevajo ukazov.
Druga skupina so po njegovih besedah tisti, ki so ideološko liberalni in njegovo doktrino – uradno poimenovano Xi Jinpingova misel o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo – sprejemajo samo takrat, ko jim to ustreza. Tretjo skupino sestavljajo frakcijsko usmerjeni posamezniki, ki uresničujejo interese svojih ozkih klik. Drugi skrbijo zgolj za lastne koristi, se obračajo po političnem vetru ali pa imajo do svojih odgovornosti brezbrižen odnos, s čimer dopuščajo, da se težave kopičijo in širijo. Xi je dejal, da je vseh šest tipov zelo škodljivih za poslanstvo in ugled partije, ter člane komisije pozval, naj jih odločno odstranijo.
»Zanimivo je, da naštevajo vse te težave … vendar so pri njihovem reševanju zelo omejeni,« pravi Alexander Davey, analitik na Mercatorjevem inštitutu za kitajske študije v Berlinu. »To se zelo razlikuje od načina, kako stvari urejamo v demokraciji.« Davey trdi, da Xi kitajski sistem lahko reformira le s spremembami znotraj partije, ne pa z zunanjo odgovornostjo in nadzorom, kot je značilno za države z delitvijo oblasti. Najpomembnejši izziv, s katerim se spopada kitajski predsednik, je problem spodbud. Partijski funkcionarji so lahko dolga leta zelo hitro gospodarsko rast države izkoriščali za lastno korist, bodisi finančno bodisi karierno ali oboje.
Toda Xi si vse od prihoda na oblast prizadeva temeljito prenoviti način notranjega ocenjevanja partijskih uradnikov, tako imenovani sistem vrednotenja kadrov. Ta naj ne bi več upošteval zgolj njihove sposobnosti ustvarjanja rasti BDP, ampak tudi druge dejavnike, je v julijskem prispevku za Asia Society, ki temelji na intervjujih s kitajskimi uradniki, zapisal akademik Zhuoran Li, ki živi in dela v ZDA. Med prednostnimi nalogami so zdaj tudi trajnostni gospodarski razvoj, družbena harmonija in krepitev partije.

Partijski funkcionarji so lahko dolga leta zelo hitro gospodarsko rast države izkoriščali za lastno korist, bodisi finančno bodisi karierno ali oboje. FOTO: Reuters
Toda prav v času, ko si je partija prizadevala spet uravnovesiti sistem spodbud, je Peking hkrati zaostril nadzor nad nepremičninskim razcvetom, ki ga je poganjalo zadolževanje, in tako lokalni oblasti odvzel njihov najpomembnejši vir financiranja: prodajo zemljišč. Zaradi zloma nepremičninskega trga in reforme sistema ocenjevanja so se uradniki »spopadali z vse več cilji, ki naj bi jih dosegli, hkrati pa so delovali v vse bolj omejenih fiskalnih in upravnih zmogljivostih«, je zapisal Li.
Morda prav zaradi vse težjega napredovanja v karieri lokalni uradniki zdaj poskušajo dokazati svoje sposobnosti in zvestobo nacionalnim ciljem z izvajanjem tako imenovanih vzorčnih projektov, da bi vzbudili pozornost svojih nadrejenih.
Med desetinami primerov, ki jih navajajo državni mediji, je tudi majhno okrožje v Linyiju v vzhodni kitajski provinci Shandong, ki je v sodobno javno izobraževalno središče za kmetijstvo vložilo več kot 700 milijonov juanov (105 milijonov dolarjev). Projekt je bil prvotno predstavljen kot velik kompleks, v katerem naj bi se vsako leto 17.000 ljudi usposabljalo na področju visokotehnoloških kmetijskih tehnologij in storitev. V njem naj bi bilo mogoče gostiti tudi do tisoč ljudi na večdnevnih konferencah.
Lokalni novinarji, ki so aprila obiskali kompleks, so poročali, da so tam našli avditorij, hotel, stanovanja, manjše vrtove, telovadnico ter prostore za igranje šaha in kart. V poročilu so dodali: »Niso pa našli niti enega objekta ali kosa opreme, povezanega s pridelavo poljščin, živinorejo ali usposabljanjem za delo s kmetijsko mehanizacijo. Edina vidna povezava s kmetijstvom je bila majhna tabla.«
Zhang Zhongjun, namestnik direktorja Raziskovalnega centra za Xi Jinpingovo zamisel o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo na elitni partijski šoli, je takrat zapisal, da takšni projekti kažejo, da uradniki »premalo pozornosti namenjajo zadovoljstvu javnosti … izvajanju politik in doseganju izboljšav življenjskega standarda ljudi«. Avgusta so v poročilu v reviji Komunistične partije Kitajske Dang Jian (Krepitev partije) ostro kritizirali uradnike, ki se lotevajo odmevnih projektov, da bi izpolnili pričakovanja svojih nadrejenih.
»Niso pripravljeni niti reševati težkih problemov, ki so jih podedovali iz preteklosti, niti postavljati temeljev za dolgoročne razvojne načrte. Posledično stari problemi ostajajo nerešeni, nenehno pa se pojavljajo novi,« je pisalo v poročilu.
Samorevolucija
Kljub Xijevemu nezadovoljstvu z neposlušnimi ali nepopustljivimi partijskimi kadri se mnogi sprašujejo, kako daleč partija še lahko žene to disciplinsko kampanjo. Ta ponedeljek je predsednik v časniku People's Daily, ki izhaja v množični nakladi, objavil članek pod svojim imenom, kar se zgodi le redko. V njem je namignil, da je pred partijo še precej dela. Pisal je o tem, kako je Mao leta 1945, ko je živel v jamskem bivališču, predlagal, naj kitajsko ljudstvo nadzira partijo. Mao je to zamisel, ki jo je imenoval demokracija, razumel kot način za preprečevanje dinastične vladavine, pravi David Bandurski iz projekta China Media Project.
Xi je dodal, da je partija v času njegove vladavine našla še drugi odgovor – samorevolucijo, torej nadzor partije nad samo seboj –, s katerim naj bi ohranila svojo naprednost in čistost ter dosegla samoprenovo.
Analitiki opozarjajo, da bi se taka politika lahko obrnila proti njim, saj bi uradnike spodbudila k ovajanju svojih kolegov, s tem pa bi se vrste partijskih kadrov lahko močno zdesetkale, ne da bi s tem kaj prida pridobili.
»Če rečeš, da velja ničelna toleranca, bodo uradniki, med katerimi se že tako bije oster boj, začeli drug o drugem predlagati dokaze o kršitvah, da bi se tako znebili tekmecev v tem boju za napredovanje na višje položaje,« pravi Victor Shih, profesor kitajske politične ekonomije na Kalifornijski univerzi v San Diegu. Dodaja, da je plenum predlagal reformo institucij, da bi iz sistema odstranili nedisciplinirane kadre, vendar opozarja, da je partija takšen korak naredila že pred petimi leti. »Očitno ni delovalo, saj je vse več uradnikov obtoženih korupcije in odstranjenih s položajev,« pravi.
Čistke bi nazadnje lahko povzročile ohromitev lokalnih oblasti, saj bi se uradniki bali odobriti ambicioznejše projekte. Že zdaj imajo lokalne oblasti na Kitajskem zaradi velike zadolženosti tudi velike težave z vlaganji.
»Mislim, da številni uradniki ne počnejo prav veliko,« pravi Shih. »Ker se vsakič, ko se lotiš česa velikega … v projekt vključi veliko izvajalcev, v obtok gre več milijard juanov, sam pa postaneš ranljiv za obtožbe o korupciji.«
Ker Kitajska trpi zaradi šibkega domačega povpraševanja, bi poudarjanje politične discipline v uradnem sporočilu s plenuma lahko povzročilo napetosti v odnosu do gospodarskih ciljev Pekinga, meni Sheana Yue, višja ekonomistka pri Oxford Economics. »Lokalni uradniki bodo morda dali prednost politični poslušnosti pred eksperimentiranjem,« je zapisala v raziskovalnem poročilu. Večja nenaklonjenost tveganju bi lahko upočasnila izvajanje projektov in zmanjšala učinkovitost fiskalnih spodbujevalnih ukrepov.
Dodatni problem je nevarnost odmevne komore; torej da bi Xi in najvišji predstavniki vodstva slišali le tisto, kar želijo slišati, kadri na nižjih ravneh pa bi bili preveč prestrašeni, da bi jim podali sliko o družbenih in gospodarskih izzivih. V zapiskih, objavljenih na plenarnem zasedanju, se je Xi posebej potrudil zanikati, da bi njegova kampanja kakorkoli negativno vplivala na gospodarstvo. Namesto tega je trdil, da »z odločnim odpravljanjem vseh vrst neprimernega ravnanja in korupcije varuje tržno okolje, ki temelji na pošteni konkurenci, spodbuja pozitivno energijo, potrebno za pobudo in podjetnost, ter preprečuje škodljive gospodarske dejavnosti«.
Avgusta so v poročilu v reviji Komunistične partije Kitajske Dang Jian (Krepitev partije) ostro kritizirali uradnike, ki se lotevajo odmevnih projektov, da bi izpolnili pričakovanja svojih nadrejenih.
Zaradi zaprte narave kitajske elitne politike je težko oceniti, koliko koristnih informacij Xi in najvišje vodstvo sploh prejmeta, pravi Pei z univerze Claremont McKenna College. Po njegovem mnenju so napake pri pripravi politik tako rekoč edini pokazatelj, na podlagi katerega analitiki lahko presodijo, ali do najvišjih odločevalcev prihajajo vse informacije. Zadnja takšna napaka je bila verjetno ta, da je Peking leta 2022 predolgo vztrajal pri krutih ukrepih za obvladovanje pandemije, kar je pripomoglo k sedanjemu šibkemu domačemu gospodarstvu. Nepripravljenost partije, da bi odločno ukrepala k spodbujanju stagnirajočega povpraševanja, bi lahko bila naslednja. Po drugi strani pa si je Peking zaradi industrijske politike in vlaganj v tehnologijo zagotovil vodilni položaj v strateških panogah, kot sta umetna inteligenca in čista energija.
Tsang z univerze Soas meni, da bo trajna vključitev protikorupcijske kampanje oziroma tako imenovanih »popravljalnih ukrepov« v sistem nazadnje povzročila, da bodo politični interesi vse bolj vplivali na odločanje na vseh ravneh. Ker se morajo »tehnokrati zdaj vesti vse bolj kot partijski aparatčiki«, bo disciplina, ki jo je Xi vsilil svoji partiji in državi, dolgoročno šla na račun gospodarstva, pravi. Christopher Nye, zunanji raziskovalec pri fundaciji Jamestown, meni, da želi Xi z zatiranjem doseči predvsem eno: zagotoviti popolno zvestobo partiji, v središču katere je on sam. Zato pri tem ne bo popuščal.
»Deset let takšnega zdravljenja ni zaleglo, saj se je izkazalo, da so koruptivni celo njegovi najbližji sodelavci,« pravi Nye. »Zato je njegov odgovor še večji odmerek istega zdravila.«
© Financial Times Limited 2026. Vse pravice pridržane. Prepovedani so distribucija, kopiranje in spreminjanje besedila. Financial Times Limited ne prevzema odgovornosti za natančnost ali kakovost prevoda.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗