ELES zaposluje tudi pilote

Začelo se je leta 2020, ko je družba ELES kupila štiri drone, da bi lahko nekatere podrobnosti na daljnovodih pobliže pogledali iz zraka. Kmalu smo ugotovili, da morajo tako droni kot njihovi upravljavci zadostiti celi vrsti zakonskih zahtev in omejitev, in tako je iz naloge nastal projekt, katerega namen je bil zagotoviti, da bo uporaba dronov skladna z zakonodajo in izvedena po pravilih. Prva koraka sta bila usposabljanje pilotov in registracija družbe ELES kot operatorja.

Ko smo nato začeli izvajati preglede daljnovodov z droni, se je njihova uporaba hitro izkazala za zelo koristno. Daljnovoda namreč za podroben pregled od blizu ni bilo treba izklopiti, vzdrževalcem pa ni bilo treba plezati na višino in se izpostavljati varnostnim tveganjem. Kljub temu so imeli na voljo fotografije od blizu, tudi s sredine razpetin med daljnovodnimi stebri, ki so jih pred tem lahko opazovali le skozi daljnogled.

Droni so jim omogočili tudi natančno določitev višine, na kateri je treba ukrepati, če se je pojavila napaka. Vzdrževalci so tako lahko vnaprej vedeli, kakšno opremo in kakšno dvigalo bodo potrebovali za njeno odpravo.

Razvoj je hitro napredoval, uporabnost dronov pa se je širila. Tudi druge službe znotraj družbe ELES so začele posegati po podatkih, pridobljenih z droni, in jih s pridom uporabljati, dokler uporaba dronov ni prerasla projektnih okvirov. Lani je bila tako ustanovljena posebna služba za upravljanje brezpilotnih letalnikov.

V službi je pet zaposlenih, ki so razporejeni po regijah oziroma centrih za infrastrukturo prenosnega omrežja. Njihovi glavni nalogi sta upravljanje dronov in zajem podatkov. Niso pa edini, ki pri svojem delu uporabljajo drone. V družbi ELES je skupno kar 20 usposobljenih pilotov, piloti omenjene službe pa imajo najvišjo kategorijo certifikacije in so usposobljeni za najzahtevnejše naloge, tudi v urbanih okoljih ter v bližini letališč in heliportov, kjer so zahteve najstrožje.

Ena izmed nalog službe za drone je tudi skrb za to, da so vsi piloti ustrezno usposobljeni in certificirani za naloge, ki jih opravljajo, ter da uporabljajo skladno in redno servisirano opremo. Služba skrbi tudi za vodenje evidenc v skladu z zakonodajo.

Trenutno razpolagamo z 20 droni različnih velikosti, od najmanjših, namenjenih demonstracijam, do največjih, opremljenih z raznovrstno opremo, ki med letom zvenijo že skoraj kot manjši helikopterji.

Nadzor vegetacije

Ena glavnih nalog dronov je spremljanje stanja vegetacije na trasah daljnovodov. Na videz gre za postransko zadevo, ki pa jo operaterji prenosnih omrežij jemljemo skrajno resno; če bi se namreč grmičevje ali drevje preveč razraslo, bi se povečalo tveganje za stik z vodniki daljnovoda, kratek stik in posledično zasilni izklop daljnovoda.

ELES je za spremljanje vegetacije na trasah slovenskih prenosnih daljnovodov, katerih skupna dolžina znaša 2.859 kilometrov, v sodelovanju z Univerzo v Mariboru razvil tudi aplikacijo VegeLine. Njen razvoj se je začel, še preden smo kupili prve drone. Aplikacija temelji na posnetkih sistema LIDAR, ki smo jih sprva pridobivali s pomočjo helikopterja. LIDAR (angl. Light Detection and Ranging) je tehnologija daljinskega zaznavanja, ki z laserskimi impulzi meri razdalje do objektov in iz teh meritev ustvari zelo natančen tridimenzionalni model prostora. S helikopterjem celotnega daljnovodnega omrežja nismo mogli spremljati dovolj pogosto, zato podatki niso bili dovolj ažurni. Medtem ko bi pri snemanju s helikopterjem vsak daljnovod prišel na vrsto le na nekaj let, nam je z droni letos do začetka junija že uspelo posneti celotno omrežje.

Lidarski posnetki so le eden od načinov uporabe dronov. Kmalu bomo tudi preglede daljnovodov in iskanje morebitnih napak v velikem delu prepustili dronom in algoritmom. ELES skupaj s partnerji v okviru evropskega projekta razvija algoritme in orodja umetne inteligence za iskanje in prepoznavanje napak na fotografijah, posnetih z droni. Sistem se tako lahko uči na obsežni skupni zbirki fotografij, kar močno izboljša in pospeši proces učenja.

Avtomatizirati želimo tudi pregledovalne lete, kar je mogoče doseči z uporabo podatkov, pridobljenih s snemanjem LIDAR. Razvijamo aplikacijo, ki bi na podlagi teh podatkov samodejno izdelala načrt leta za pregled vseh ključnih delov daljnovoda. Prednost avtomatiziranih letov ni le v tem, da so bistveno hitrejše od ročno vodenih, ampak tudi v možnosti njihovega večkratnega izvajanja na povsem enak način, kar je za strojno učenje zelo dobrodošlo.

Vse bolj avtonomni

Učinkovitost uporabe dronov se tako nenehno povečuje. Na začetku smo lahko leteli samo znotraj vidnega polja pilota, kar je močno omejevalo razdaljo, ki smo jo lahko pregledali z enim poletom. Do danes nam je uspelo pridobiti operativno dovoljenje za letenje zunaj vidnega polja, kar pomeni, da lahko z enim vzletom pokrijemo veliko večjo razdaljo. Poleg tega so poleti že skoraj povsem avtomatizirani. Dron preprosto sledi strelovodni žici daljnovoda na vnaprej določeni višini. Pilotu pred poletom tako ni več treba izdelati natančnega načrta poleta.

Pridobili smo tudi dovoljenje za predajo upravljanja drona med dvema pilotoma med letom. To pomeni, da prvi pilot vzleti in začne snemalno sekvenco, drugi pa že čaka na skrajni točki dometa drona in na polovici poti prevzame upravljanje. Nato lahko nadaljuje drugo polovico poti, pristane, zamenja baterijo in znova vzleti, medtem ko se prvi pilot že premakne naprej po trasi daljnovoda na naslednjo skrajno točko dometa. S tem se celoten postopek snemanja še pospeši. V povprečju lahko dva pilota v enem dnevu pregledata približno 20 kilometrov daljnovoda.

Po zaslugi dronov imamo že danes na voljo obsežen arhiv posnetkov, ki nam omogoča primerjavo stanja na terenu in pomaga tudi pri reševanju morebitnih zemljiških sporov. Podatke, zajete z droni, vse pogosteje uporabljajo tudi druge službe znotraj družbe ELES, med drugim pri projektiranju, načrtovanju del, določanju odškodnin po posegih na zemljiščih in dokazovanju nujnosti posegov.

V kratkem bo ELES v sodelovanju z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic začel na daljnovode nameščati posebne odsevne tablice, ki bodo ptice opozarjale na ovire v zraku. Tudi nameščanje teh tablic bomo izvajali z droni.

Odločen korak k varnejšemu delovnemu okolju

Droni bodo v prihodnje postajali vse bolj avtonomni; v načrtu je uvedba priključnih postaj (angl. dock station), na katerih bi imel dron svoje stalno mesto in bi se lahko avtonomno polnil, nato pa po ukazu opravljal redne misije in nam sproti pošiljal podatke. Sistem bomo najprej preizkusili v eni izmed razdelilno-transformatorskih postaj, kjer bo dron opravljal varnostni nadzor stikališča z vidika morebitnih nepooblaščenih dostopov, še zlasti pa z vidika varnosti pri delu.

Novejši droni so hkrati tudi že opremljeni s sistemom LIDAR za orientacijo v prostoru in lahko zelo natančno letijo tudi v bližini opreme pod napetostjo. Dežurni bi lahko tako ob sprožitvi kakšnega alarma dronu naročil, naj si od blizu ogleda problematični element, in na podlagi prejetih podatkov presodil, ali je potrebno takojšnje ukrepanje.

Ob številnih koristih uporabe dronov za pridobivanje podatkov lahko hitro pozabimo na njihovo najpomembnejšo prednost: večjo varnost vzdrževalcev. Nevarnosti namreč ne povzroča le delo na višini, temveč predvsem delo v bližini opreme pod napetostjo. Z droni se potreba po tovrstnih posegih vzdrževalcev bistveno zmanjšuje.

*Aleš Zupančič je vodja službe za upravljanje brezpilotnih letalnikov v družbi ELES.

内容来自 Finance.si,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅