Register nesnovne kulturne dediščine obogaten še z ljubiteljskim lutkarstvom
Dediščina
Nov vpis v register, ki ga vodi ministrstvo za kulturo
12. november 2026 ob 10.57 • Ljubljana - MMC RTV SLO
Ljubiteljsko lutkarstvo je bilo kot 147. enota vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Z dejavnostjo, ki je razširjena po vsej Sloveniji, se ukvarja 60 na različne načine organiziranih lutkovnih skupin - vse od otroških in mladinskih do odraslih.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Register nesnovne kulturne dediščine vodi ministrstvo za kulturo, predloge za vpis pa na podlagi pobud kot koordinator varstva nesnovne dediščine pripravlja Slovenski etnografski muzej.
Oglas
Stoletna tradicija lutkarstva na Slovenskem
"V človeku je od nekdaj obstajala želja, da skozi podobo nekoga drugega spregovori o svojih lastnih občutenjih. Zato je začel izdelovati tudi lutke. Nič drugače ni bilo na Slovenskem. Naše ljudsko lutkarstvo ima stoletno tradicijo, iz katere so se izoblikovala društva, ki so gojila ljubiteljsko lutkarstvo," je ob novem vpisu v register izpostavila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc.
Kot so zapisali na ministrstvu, je ljubiteljsko lutkarstvo oblika gledališke dejavnosti, pri kateri ljubiteljski lutkarji različnih starosti pripravljajo in izvajajo lutkovne predstave, nastopajo z lutkami ali s predmeti, ki jih s svojo igro in animacijo oživljajo ali z njimi pripovedujejo. Lutke predstavljajo dramske like ali scenska bitja, s katerimi lutkarji uprizarjajo svoje vsebine.
Lutkarji pri tem uporabljajo različne vrste lutk - od marionet, ploskih, ročnih, senčnih, mimičnih in namiznih lutk do javajk, pa tudi animiranih predmetov. Za vsako vrsto lutk je značilen specifičen način animacije in vodenja. Pri uprizarjanju imajo pomembno vlogo tudi scena in morebitna zvočna ter svetlobna spremljava.
Začetki s preprostima lilekoma
Na Slovenskem je bilo znano ljudsko lutkarstvo, pri čemer se je pod klopjo skrit lutkar igral s preprostima lutkama lilekoma oz. prstnima lutkama. Prve lutkovne predstave je začel uprizarjati Milan Klemenčič (1875–1957) leta 1910 na svojem domu v Šturjah pri Ajdovščini. Gledališče je poimenoval Malo marionetno gledališče. V Ljubljani je leta 1920 ustanovil Slovensko marionetno gledališče, ki je delovalo do leta 1924, med letoma 1936 in 1957 pa je v okviru gledališča Miniaturne marionete ponovno uprizarjal predstave na svojem domu.
Ljubiteljsko lutkarstvo se je začelo širiti v 20. letih minulega stoletja, ko so pod češkimi vplivi nastajali ljubiteljski lutkovni odri v okviru telovadnih društev Sokol. Konec 30. let minulega stoletja je na Slovenskem delovalo kar 50 sokolskih marionetnih odrov, združenih v zvezo s strogimi pravili, tečaji in tekmovanji. Poleg sokolskih so delovale tudi nekatere druge ljubiteljske skupine.
Igranje z ročnimi lutkami je spodbujal etnolog in lutkar Niko Kuret (1906–1995), ki je v 30. letih minulega stoletja vpeljal slovenskega junaka ročnih lutk Pavliho in leta 1942 objavil prvo slovensko knjigo o lutkah, ki je pomembno vplivala na lutkarstvo med vojno in po njej. Konec leta 1944 je na osvobojenem ozemlju v Črmošnjicah prvič nastopilo Partizansko lutkovno gledališče.
Po drugi svetovni vojni so ljubiteljske lutkovne skupine delovale znotraj športnih in kulturno-umetniških društev, številne lutkovne skupine pa so začele delovati v osnovnih in srednjih šolah. Leta 1966 je Društvo slovenskih lutkovnih ustvarjalcev začelo izdajati revijo Lutka, ki je bila prvotno namenjena ljubiteljskim lutkarjem, so še zapisali na ministrstvu.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗