Zgodba brez filmskega zapleta, le s kakšno solzo očeta Matjaža
Šport
MMC-jev intervju z Majo Hrvatin, soavtorico dokumentarnega filma Kralj Anže
12. november 2026 ob 10.42 • Ljubljana - MMC RTV SLO
"Neverjetno, da lahko nekdo po 20 letih tako uspešne kariere ostane tako prizemljen," o Anžetu Kopitarju pravi Maja Hrvatin, soavtorica dokumentarca Kralj Anže. Izjemen hokejist ji je odprl vrata svojega doma in omilil stres, ki ga prinaša takšen projekt.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Kopitar je letos končal izjemno kariero, v kateri je 20 let igral za Los Angeles Kingse in dvakrat osvojil Stanleyjev pokal. Še preden je sporočil, da bo lanska sezona njegova zadnja, so nastale prve ideje o tem, da si zasluži svoj film. Zgodba se še zdaleč ne osredotoča na njegove dosežke, lovorike in zadetke, ampak gre bolj za družinsko zgodbo, saj imajo ogromno zaslug za Anžetovo kariero tudi žena Ines, starša Mateja in Matjaž, pa tudi stara starša. Kralj Anže bo predpremiero doživel v nedeljo v Festivalni dvorani na Bledu, ker si je, kot pravi Maja Hrvatin, "Anže to želel, saj je Bled zdaj njegov dom in tudi zaključek filma govori o vrnitvi družine domov." Med gledalci bo seveda tudi Anže Kopitar. Na TV Slovenija si boste lahko film o najboljšem slovenskem hokejistu ogledali v nedeljo, 22. novembra.
Oglas
Bil je zelo dostopen in prijazen, razumel je, kaj potrebujemo. Z Gregom sva hvaležna tudi ženi Ines, da sta nama odprla vrata doma.
Kako si prišla na idejo, da z Gregorjem Kosom pripravita film, še posebej, ker si bolj povezana s košarko kot s hokejem? Kaj je bilo pri ustvarjanju filma v ospredju?
Res je, hokej ni moje področje, me pa zanimajo zgodbe, ki jih pišejo vrhunski športniki. Imam srečo, da prihajam iz uredništva, ki razume pomen slovenskega športa. Anžeta smo v času njegove kariere nekajkrat obiskali v Los Angelesu, združili smo poročanje iz lig NBA in NHL. Še preden je Kopitar napovedal, da bo lanska sezona njegova zadnja, smo začeli razmišljati, da bi bilo lepo to izjemno kariero ovekovečiti z dokumentarnim filmom. Ker smo z Anžetom skozi leta stkali lep odnos, je bilo vse skupaj nekoliko lažje.
Je težko usklajeval svoje obveznosti s tvojimi zahtevami?
Ne, vedno se je znal prilagoditi in vedno smo mu lahko sledili s kamero, mi pa smo se trudili biti razumni v svojih zahtevah. Bil je zelo dostopen in prijazen, razumel je, kaj potrebujemo. Z Gregom sva hvaležna tudi ženi Ines, da sta nama odprla vrata doma, pa ne le nama, saj rada gostita tudi številne Slovence, ki so v Los Angelesu doma zaradi športa ali posla. Čeprav so v filmu tudi posnetki njegovih iger in golov, pa je rdeča nit družinska zgodba, pri kateri seveda ne moremo mimo očeta Matjaža. Z njim se film tudi začne. Tretjina filma je nastala že doma, na Bledu in Jesenicah. Svojo zgodbo so povedali tudi stari starši. Vsak je po svoje prispeval k izjemni karieri.
Verjetno je bil vendarle ravno oče Matjaž, nekoč tudi sam slovenski reprezentant, ključen, da je Anže postal eden najboljših hokejistov na svetu?
Če rečem da je bil ključen, bi naredila krivico mami Mateji. Izjemna ženska, ogromne zasluge ima, da je vse skupaj delovalo tako, kot mora. V hokeju pa je seveda sledil Matjažu, to drži. In če ob tem ne omenim tudi žene Ines, bo isto narobe. Vrhunski športnik ob sebi potrebuje vrhunskega partnerja, sicer hitro ni več nič vrhunsko.
Kako v filmu teče zgodba? So objavljene kakšne pikantnosti, zanimive za rumene medije?
Ne. Naš namen ni bil provocirati in niti ne vidim potrebe po tem. Sva pa izvedela prav vse, kar naju je zanimalo. Nobene Anžetove cenzure ni bilo, nobenega pritiska, kaj gre lahko v noter in kaj ne. Anžetu in Ines sva zelo hvaležna, da sta v filmu svoje lahko povedala tudi otroka, še niti ne najstnika, ki sta zelo simpatična in težko bi si želela bolj iskrenih odgovorov.
Odprl ti je tudi vrata svojega doma. Kje je živel v Los Angelesu?
Na Manhattan Beachu. Ko se je družina Kopitar tja priselila, ta predel še ni bil tako zvezdniški, zdaj pa so tam ene najdražjih nepremičnin v Los Angelesu, blizu je tudi Luka Dončić. Sosesko krasi dolga peščena plaža, vse skupaj je odmaknjeno od središča mesta. Trening-center je na dosegu roke. Skratka, umirjeno okolje, in kalifornijsko življenje, kot si ga mnogi predstavljajo.
Oba z Ines ob tem poudarjata, da je za otroke velik privilegij, da odraščajo v Sloveniji. Rada bi videla, da se šolata v skromnejšem okolju in da se s športom ukvarjata v bolj zdravem sistemu..
Sliši se sanjsko. Zakaj se je vseeno vrnil v domovino?
To je na nek način tudi mene čudilo. Zakaj prodaja nepremičnino in zapušča življenje, o katerem sanjajo številni ljudje. Oba z Ines ob tem poudarjata, da je za otroke velik privilegij, da odraščajo v Sloveniji. Rada bi videla, da se šolata v skromnejšem okolju in da se s športom ukvarjata v bolj zdravem sistemu. Pravita, da je na tej ravni, torej za otroke vsaj do srednje šole, v Sloveniji bolje poskrbljeno kot v ZDA. Poleg tega je življenje v Sloveniji varnejše.
Mimogrede, kaj trenirata otroka?
Neža umetnostno drsanje, Jakob pa se še odloča med hokejem in golfom. Zelo lepo govorita tudi slovensko, čeprav seveda bolj obvladata angleščino in jima je včasih kaj lažje povedati v slovenščini. Zato tudi v filmu kombinacija obeh jezikov.
Anže Kopitar je vsekakor zvezdnik, ki pa se ne vede prav nič zvezdniško. Kako si to občutila in kako ocenjuješ vrednost njegove "blagovne znamke"?
Anže je res gospod. Džentelmen, bi lahko rekli. Kot scenaristki mi je bilo zanimivo, da je vsa kariera potekala gladko, brez kakšnih ekscesov in padcev, zato v scenariju recimo ni kakega filmskega zapleta. Prijazna zgodba, to je zelo redko. V šali sem nekajkrat rekla, da bi si od kakšnega sogovornika v dokumentarcu želela slišati tudi kak Anžetov spodrsljaj, kakšno njegovo napako, a tega ni bilo. V Los Angelesu ga neverjetno cenijo, tudi v klubu so se zato do nas obnašali izjemno spoštljivo in upoštevali naše želje.
Ste res obiskali tudi trenerja Darryla Suttra?
To je bil eden najprijetnejših trenutkov snemanja, ta izlet v Kanado, kjer smo obiskali družino Sutter in se pogovarjali s trenerjem, ki je Kingse popelja do obeh Stanleyjevih pokalov. Tudi tam smo naleteli na prijazen sprejem, čeprav je Sutter vedno dajal vtis strogega gospoda, ki se redko nasmeje. Čutila sem strahospoštovanje, a na koncu doživela topel sprejem. O Anžetu je govoril z izbranimi besedami in povedal, da je eden najboljših hokejistov, s katerimi je sodeloval.
Vedno se pri vrhunskih športnikih sprašujem, ali bodo po koncu kariere pogrešali svoj šport. Zdaj mi je na misel prišel Goran Dragić, Anžetov prijatelj, ki po koncu kariere cveti. Nisem ga še videla tako srečnega, kot je zadnja leta.
Mar ni nenavadno, da je Kopitar dvakrat osvojil Stanleyjev pokal, a ni nikoli postal najboljši športnik Slovenije?
V ZDA mi je bil všeč citat enega od novinarjev, da je Anžetova kariera ena najbolj podcenjenih med velikimi športniki, saj je bil vedno nekako pod radarjem svetovnih medijev, deloma tudi zaradi tega, ker je celotno kariero preživel za zahodni obali, v Los Angelesu, kjer hokej pač ni doma. Sicer ni zvezdnik tipa Lebron James ali Kobe Bryant, čeprav je za svoj klub naredil toliko kot omenjena košarkarja. Ampak, da, v Los Angelesu hokeja seveda ne moremo enačiti s košarko.
Je bilo pri snemanju oziroma pripravi dokumentarca veliko izzivov?
Predvsem je bilo ogromno načrtovanja, usklajevanja, pisanja prošenj ... ZDA zaradi številnih omejitev niso najbolj enostaven teren za TV-novinarje. Včasih je težko dobiti vsa dovoljenja, kar precej živcev gre v to. Precej stresno je bilo, navsezadnje čutiš pritisk in odgovornost, da dostojno predstaviš zgodbo velikega športnika.
V filmu je tudi nekaj čustvenih trenutkov. Kdo se je najbolj raznežil?
Ob spominih, kako je Anže pri 16 letih zapuščal dom, je bil najbolj čustven oče Matjaž. Tudi kakšno solzo je potočil, čeprav smo ga vajeni kot strogega in na videz hladnega moža.
Je imel Anže Kopitar sploh kakšno osebno krizo?
Brat Gašper, ki je bil z njim v Los Angelesu, je omenil, da ima tako Anže tako rad hokej, da bi ga igral do 50. ali 60. leta, če bi telo to dopuščalo. Da bi se naveličal igre ali tekem, nikakor. Verjamem pa, da je tudi zdaj pomirjen, ker je vse za njim in je lahko več s svojima otrokoma. In tudi golfu se bo lahko bolje posvetil (smeh). Vedno se pri vrhunskih športnikih sprašujem, ali bodo po koncu kariere pogrešali svoj šport. Zdaj mi je na misel prišel Goran Dragić, Anžetov prijatelj, ki po koncu kariere cveti. Nisem ga še videla tako srečnega, kot je zadnja leta, odkar je v košarkarskem pokoju.
Po čem si želiš, da si bo gledalec zapomnil film Kralj Anže?
Želim si, da bi gledalci razumeli, kako veliko podpore potrebuje vrhunski športnik in kaj vse je potrebno, da nekdo doseže tako visoko raven. Obenem se mi zdi neverjetno, da lahko nekdo po dvajsetih letih tako uspešne kariere ostane tako prizemljen. S soavtorjem filma, snemalcem Gregom Kosom, si seveda želiva tudi, da bi bil film všeč Anžetu. Sam si ga še ni ogledal, prvič ga bo videl na premieri. Upam, da sva njegovo zgodbo predstavila na pravi način in da bo film veliko pomenil tako njemu kot njegovi družini.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Šport,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗