Dejan Verčič: Tuji svetovalci so pri nas že dolgo, a se pretvarjamo, da jih ni
Ob osmih
Nova epizoda podkasta Ob osmih na kvadrat
12. november 2026 ob 10.20 • MMC RTV SLO
Znova smo sredi kampanje, tokrat pred lokalnimi volitvami in zakonodajnim referendumom o intervencijskem zakonu, obenem se zdi, da se kampanja pred državnozborskimi volitvami, ki so bile 22. marca, še ni polegla.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Človek, ki politično komuniciranje pozna do obisti, predstojnik Centra za marketing in odnose z javnostmi na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, dr. Dejan Verčič, pravi, da je to posledica pomanjkanja prave vsebine. V podkastu Ob osmih na kvadrat pa je precej pozornosti namenil tudi tujim vplivom na slovenski politični sistem. Vprašanje tujega vpliva je znova prišlo v središče pozornosti javnosti po razkritju koalicijskih načrtov, da bi organiziranje volilnih kampanj omejili na tiste, ki v določenem obdobju niso dobivali sredstev iz tujine.
Oglas
Verčič pravi, da gre za zapleteno vprašanje, s katerim se demokratične države ukvarjajo že več kot sto let. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so, denimo, Združene države Amerike začele sistematično preučevati gospodarski in strateški vpliv nemške kemične industrije na ameriško gospodarstvo. Šlo je za vprašanja industrijske odvisnosti, nacionalne varnosti, tehnoloških monopolov in političnega vpliva. V ozadju so bile tudi izkušnje prve svetovne vojne, v kateri so Američani spoznali, kako odvisni so od nekaterih ključnih proizvodov nemške kemične industrije.
Verčič opozarja, da so demokracije vezane na države, v katerih državljani uresničujemo svoje politične pravice, globalizacija pa je prinesla številne čezmejne procese, ki vplivajo tudi na politično dogajanje. V Sloveniji smo že imeli nekaj razprav o tem, vendar so potem, "seveda, kot po navadi", potihnile.
Znano je namreč, da pri vseh odmevnejših volitvah pri nas sodelujejo tuji svetovalci, ne le Izraelci, temveč tudi Američani in Francozi. Te svetovalce plačujejo različni skladi, dobrotniki in drugi financerji, mi pa se pretvarjamo, kot da jih ni, in nočemo videti tega. Po Verčičevem mnenju bi morali odkrito govoriti o takšnih primerih, saj gre že za prvo obliko vpliva tujega denarja na volitve. Poleg tega obstajajo različne oblike finančne in izobraževalne podpore, ki jo zagotavljajo politične izobraževalne ustanove, povezane s strankami. Takšnih izmenjav je veliko. V Sloveniji so posebej dejavne nemške politične fundacije, vendar se o njihovem delovanju skoraj ne govori, čeprav pomagajo tako levim kot desnim strankam.
Na koncu pridemo do tega, kot se radi šalijo Američani, da bi res morali zahtevati od politikov – tako kot morajo to početi dirkači formule ena –, da imajo na oblekah nalepke glavnih sponzorjev, da bomo vedeli, kdo jih plačuje.
Vedeti moramo, od kod prihaja denar
Zgodba je v Sloveniji, tudi ob podpori medijev, eksplodirala predvsem okoli Inštituta 8. marec in nevladnih organizacij, ki uživajo široko mednarodno finančno podporo, pravi Verčič. Tudi njihovi najpomembnejši donatorji sodijo med vplivnejše politične igralce v svetovnem merilu.
Ali je rešitev, ki jo predlaga koalicija, ustrezna, Verčič za zdaj težko presodi, saj še ni povsem jasno, kakšna bo njena končna podoba. Vsekakor pa po njegovem mnenju ne bo tako, kot je mogoče slišati zdaj, da namreč pritok denarja iz tujine sploh ne bi bil dovoljen. Pomembneje je nekaj drugega: vedeti moramo, kdo zagotavlja denar. Kot primer je navedel Združene države Amerike, kjer so nekatere oblike tujega vpliva prepovedane, pri drugih pa je obvezno javno razkritje virov financiranja.
"In na koncu pridemo do tega, kot se radi šalijo Američani, da bi res morali zahtevati od politikov – tako kot morajo to početi dirkači formule ena –, da imajo na oblekah nalepke glavnih sponzorjev, da bomo vedeli, kdo jih plačuje," šaljivo sklene Verčič. Ob tem dodaja, da bi morali biti v Sloveniji še posebej občutljivi na takšne pojave, saj smo majhna država.
Skupine in navodila niso prav nič posebnega
V javnosti sta zadnje tedne odmevali še dve zgodbi: prva o skupinah za širjenje sporočil, ki jih je na eni od aplikacij vzpostavil SDS, druga pa o komunikacijskih navodilih za referendumsko kampanjo, ki so jih pripravili v Gibanju Svoboda.
"Nimamo vsebine, zato se prepiramo o stvareh, ki obstajajo že leta, ki jih morajo pravzaprav tudi vsi imeti," pravi Dejan Verčič. In prav to se mu zdi najbolj smešno. Po njegovem mnenju je to posledica dejstva, da imamo v Sloveniji delujoči samo še dve politični stranki in pol. SDS in NSi sta resni stranki z vzpostavljeno strukturo in utečenimi metodami delovanja, SD je "še na dihalnih aparatih", vse drugo pa je ena velika improvizacija. Zato je marsikdo začuden, ko dobi v roke dokumente ali navodila, ki so v organiziranih političnih strankah nekaj povsem običajnega.
"Razburjenje je odvračanje pozornosti od praznine razprave, ki poteka v resnici," meni sogovornik.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗