Kako se priseljenci spoprijemajo s slovenščino?

Slovenija

Znanje jezika je ključno za uspešno vključevanje v družbo  

12. november 2026 ob 9.45 • Maribor - MMC RTV SLO, Radio Si

Kako se čim učinkoviteje naučiti slovenščine in vključiti v slovensko družbo? O svojih izkušnjah pripovedujejo Zainab Mahdi iz Iraka, Stanislava Naumović iz Srbije, Liljana Dimovska iz Severne Makedonije in Maksim Zaveršinski iz Ukrajine.

Maksim Zaveršinski. Foto: Radio Si
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

17-letni Maksim Zaveršinski je v Slovenijo prišel pred dobrimi štirimi leti iz Kijeva. Ko je v Ukrajini izbruhnila vojna, se je njegova družina zatekla k znancem v Slovenijo. Danes Maksim na Andragoškem zavodu Maribor obiskuje program Projektno učenje za mlajše odrasle, ki mladim pomaga končati izobraževanje ali najti zaposlitev. Z učenjem slovenščine je odlašal, s prijatelji in vrstniki v Sloveniji se je približno dve leti pogovarjal angleško, a nato spoznal, da bo treba zagristi tudi v slovenščino. "Prej sem se s Slovenci pogovarjal v angleščini in tudi bistveno izboljšal znanje angleškega jezika, nato sem preklopil na slovenščino in zdaj boljše govorim slovensko kot angleško."

Oglas

Maksim v svojem vsakdanjiku prepleta ukrajinščino, ruščino, angleščino in slovenščino. Tujcem, ki se želijo naučiti slovenščine priporoča, da se v slovenščini pogovarjajo o vsem, kar jih zanima. "To, kar ti je všeč, se je laže naučiti. Samo pogovarjajte se z ljudmi v Sloveniji. Poslušanje in pogovarjanje je ključno."

Bistveno več preglavic je slovenščina povzročala danes 50-letni Zainab Mahdi, ki je pred desetimi leti prišla iz Bagdada. Njen materni jezik je arabščina. Torej povsem drugačen jezik, drugačna pisava, celo drugačna smer pisanja in branja. "Za mene je slovenščina zelo težka. Že 10 let se samo učim in še vedno ne govorim dovolj dobro. Mi pa veliko pomaga pogovor z ljudmi, recimo na banki, v trgovini, v šoli, pri zdravniku."

Zainab Mahdi. Foto: Radio Si

Zainab je na mariborskem Andragoškem zavodu opravila Osnovno šolo za odrasle, program, namenjen vsem, ki zaradi kakršnegakoli razloga v svojem okolju niso mogli končati redne osnovne šole. S tem pa se njena izobraževalna pot ni končala. V okviru brezplačnih integracijskih programov se še naprej uči slovenščine in vključuje v družbo.

Slovenija ostaja priljubljena tudi za priseljence iz nekdanjih jugoslovanskih republik. 51-letna Liljana Dimovska je v Sloveniji šele pet mesecev in že tekoče govori slovensko. Kot pravi, ji pomagajo tudi podobnosti med slovenskim in makedonskim jezikom. Jasno je, da ji jeziki ne povzročajo težav, saj je po izobrazbi prevajalka in profesorica makedonskega in turškega jezika. "Če se želiš naučiti turščine, moraš spoznati turško kulturo in zgodovino. In enako velja tudi za slovenščino. Na Andragoškem zavodu se ne učimo le slovenskega jezika, pač pa hkrati tudi slovensko zgodovino, kulturo, tradicijo, spoznavamo navade Slovencev in to nam zelo pomaga pri govorjenju in učenju jezika."

Liljana Dimovska Foto: Radio Si

Liljana, ki je v Slovenijo prišla iz etnično mešanega Kumanova, se trudi ohranjati materni jezik, hkrati pa čim bolj intenzivno uporabljati slovenščino. "Z možem se pogovarjava v makedonščini, s sinom pa kombinirava oba jezika in se tudi skupaj učiva slovenščine. On mi pove, katere nove besede se je naučil v šoli, jaz pa njemu in si tako izmenjava znanje. Hči mi prav tako pomaga. Pogosto iz knjižnice prinese knjige, ki jih skupaj bereva, recimo zgodbe o Martinu Krpanu, Kralju Matjažu, Erazmu Predjamskemu. To so zanimive zgodbe, s pomočjo katerih spoznavamo slovensko kulturo in se hkrati laže naučimo slovenščine".

Če se je po eni strani Liljana prek spletnih tečajev slovenščino učila že pred prihodom v našo državo, pa se je Stanislava Naumović iz srbskega mesta Pančevo s slovenščino srečala šele, ko se je preselila v Maribor. "Ko sem prišla v Slovenijo, sem poznala le dve slovenski besedi – prosim in seveda".

Stanislava Naumović Foto: Radio Si

Po skoraj enem letu učenja govori tekoče slovensko, a opozarja tudi na pasti podobnih jezikov. "Slovenščina je seveda podobna srbščini, a hkrati precej drugačna. Težava je v tem, ker so nekatere besede enake, a imajo drug pomen."

Pa tudi besede, ki ne zvenijo enako, pač pa samo podobno, lahko poskrbijo za nesporazume: "Ko sem prvič v Sloveniji šla v lekarno in želela kupiti zdravilo, me je farmacevtka vprašala 'še kaj', jaz pa sem razumela 'čekaj' v srbščini. Zato sem stala in čakala," se v smehu spominja Stanislava.

Kako se priseljenci spoprijemajo s slovenščino?

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅