NLB z močnim poslovnim zagonom in vse več vlagatelji

NLB je z odličnimi rezultati potrdila, da njeno poslovanje dobiva vse močnejši zagon. Dobiček skupine NLB je v tretjem četrtletju dosegel 159,6 milijona evrov, v prvih devetih mesecih pa 412 milijonov evrov. Še bolj spodbudne so napovedi za prihodnja četrtletja, saj rast kreditiranja, višji euribor in odporno gospodarsko okolje banki dajejo močno podporo za nadaljnjo rast prihodkov in dobička.

Za delničarje NLB lahko takšen kreditni portfelj pomeni tudi delno zaščito pred inflacijo. FOTO: Leon Vidic

Ugodnejše obrestno okolje krepi prihodkovni potencial NLB. Šestmesečni euribor je s povprečnih 2,14 odstotka januarja narasel na približno 3,01 odstotka 4. novembra, trimesečni pa je znašal 2,76 odstotka. Ob približno 6,06 milijarde evrov kreditov, vezanih na euribor, je to pomembna podpora nadaljnji rasti obrestnih prihodkov. Ker se obrestne mere kreditov prilagajajo postopno, se del pozitivnih učinkov še prenaša v poslovanje in bo dodatno okrepil rezultate prihodnjih četrtletij.

Za delničarje je takšna struktura kreditov dodatna prednost, saj lahko zagotavlja tudi dodatno delno zaščito pred inflacijo. Če višjo inflacijo spremlja višji euribor, se povečuje donosnost kreditov s spremenljivo obrestno mero. Ob krepkem trgu dela in rasti dohodkov, ki podpirata redno odplačevanje posojil, banka višje obrestne prihodke lahko pretvarja v rast dobička ter ohranja realno vrednost zaslužka. Ob obvladanih stroških depozitov in kreditnih izgubah takšno okolje ustvarja ugodne pogoje za krepitev vrednosti za delničarje, katerih končni donos je odvisen tudi od vrednotenja delnice ob nakupu.

Pomembno oporo nadaljnji rasti poslovanja daje tudi močan slovenski trg dela. Po podatkih Sursa je bilo leta 2016 povprečno 915.000 delovno aktivnih, v drugem četrtletju letos pa že 1.001.000. Anketna brezposelnost zdaj znaša 3,8 odstotka, v povprečju leta 2016 pa osem odstotkov. Širša baza gospodinjstev z rednimi prihodki krepi kreditno sposobnost, povečuje potencial za varčevanje in podpira redno odplačevanje obveznosti, kar banki zagotavlja dobro osnovo za rast poslovanja. Spodbudni ostajajo tudi srednjeročni obeti, saj Umar za prihodnji leti pričakuje visoko zaposlenost in nizko stopnjo brezposelnosti, ob gospodarski rasti 2,5 odstotka leta 2027 in 2,3 odstotka leta 2028.

Na ravni celotne skupine NLB se ob rasti poslovanja izboljšuje tudi stroškovna učinkovitost, saj prihodki rastejo hitreje od stroškov. V prvih devetih mesecih so poslovni prihodki skupine zrasli za približno sedem odstotkov, stroški pa za štiri odstotke. Poslovni izid pred oslabitvami in rezervacijami se je povečal za devet odstotkov, razmerje med stroški in prihodki pa izboljšalo na 44,9 odstotka. Ti podatki potrjujejo, da osnovno poslovanje pridobiva zagon precej hitreje, kot kaže približno 1,5-odstotna rast čistega dobička, ki so jo omejile višje oslabitve in rezervacije. Dodatno prednost predstavlja močna depozitna osnova. Skupina ima ob približno 20,1 milijarde evrov neto kreditov 25,4 milijarde evrov depozitov strank, kar ji zagotavlja trdno podlago za financiranje nadaljnje kreditne rasti.

Delničarji deležni uspeha banke

Močno poslovanje se odraža tudi v dividendah. Po junijskem izplačilu 6,92 evra bruto na delnico uprava in nadzorni svet predlagata še drugo izplačilo v enakem znesku. Delničarji bodo o njem odločali na skupščini 14. decembra, ob potrditvi pa bi bilo izplačano 22. decembra. Skupna letošnja dividenda bi tako dosegla 13,84 evra bruto za delnico oziroma 276,8 milijona evrov, kar predstavlja 55 odstotkov dobička iz leta 2025. Predlagano drugo izplačilo je že izločeno iz kapitalske osnove, zato ob izvedbi ne bi dodatno znižalo kapitalskih količnikov skupine. NLB tako združuje znatna izplačila delničarjem z ohranjanjem kapitala za nadaljnjo rast.

NLB vse močneje priteguje vlagatelje, kar potrjuje izjemna rast števila delničarjev. Letos se je njihovo število povečalo s 5940 na 8889, torej za 2949 oziroma kar 49,65 odstotka. Med družbami v primerjalnem pregledu NLB izstopa z največjim prirastom tako po številu kot po odstotku novih delničarjev. Po številu dodatnih delničarjev prehiteva tudi Krko s prirastom 2540 in Petrol s 1703. Od leta 2022, ko je imela 3025 delničarjev, se je njena lastniška baza skoraj potrojila. Takšna širitev utrjuje položaj NLB med osrednjimi naložbami na Ljubljanski borzi in ustvarja dobro podlago za živahnejše trgovanje ter boljšo likvidnost domačega trga.

Širši dostop vlagateljev bi lahko dodatno podprla predlagana delitev delnic, o kateri bodo delničarji prav tako odločali na decembrski skupščini. Vsaka obstoječa delnica bi se razdelila na pet delnic, njihovo skupno število pa bi se povečalo z 20 na 100 milijonov. Izvedba je predvidena za 8. februar 2027 oziroma morebiten poznejši datum. Delitev sama po sebi ne spremeni vrednosti naložbe ali lastniškega deleža, saj se ob petkrat večjem številu delnic referenčna cena posamezne delnice ustrezno zniža. Nižji znesek za nakup posamezne delnice pa olajša postopno vlaganje in natančnejše razporejanje manjših zneskov, kar bi lahko dodatno razširilo krog vlagateljev in spodbudilo trgovanje.

Domači kapitalski trg bosta ob dobrih poslovnih izidih slovenskih družb dodatno okrepila širša uporaba individualnih naložbenih računov in predlagano zvišanje dovoljenih vplačil. Dodaten zagon bo prinesla tudi načrtovana uvedba hrvaških investicijskih računov. Pričakujemo, da bo del teh sredstev pritekel tudi na Ljubljansko borzo in povečal povpraševanje po slovenskih delnicah. Uspešno poslovanje družb, privlačne dividende, skladi ETF na domači trg in novi prilivi domačih ter regionalnih vlagateljev bodo tako širili bazo delničarjev, spodbujali trgovanje in krepili likvidnost domačega trga. Med družbami, ki bodo imele od tega korist, bo tudi NLB.

Avtor je delničar NLB.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅