"Politična kompetenca mladih na Hrvaškem je nižja, kot bi to pričakovali v demokratični družbi"
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Na hrvaškem inštitutu za družbene raziskave so letos že četrtič anketirali 75 razredov maturantov, da bi izvedeli več o njihovem političnem znanju, opredelitvah, odnosu do aktualnega družbenega dogajanja.
Oglas
V svetu vse večje polarizacije na levico in desnico, liberalne in konservativne, populizma in družbenih omrežij vse skupaj pušča posledice tudi na mladih na pragu polnoletnosti.
Ali oziroma na kakšen način razdeljenost družbe, politična in ideološka, ki smo ji priča vsak dan, vpliva na mlade? Verjetno tisti, ki so trenutno na oblasti pa tudi njihovi politični nasprotniki, vsaj na Hrvaškem, o tem ne razmišljajo kaj dosti. Zato pa te trende že 16 let na Hrvaškem spremljajo raziskovalci. Prvič, leta 2010, je raziskavo o političnih kompetencah hrvaških maturantov vodil sociolog profesor Damir Bagić. "Takrat smo vstopili v to raziskavo z nekakšnim optimizmom, da bo oblast v kratkem uvedla meščansko vzgojo kot predmet v osnovne, predvsem pa v srednje šole. Ta predmet smo videli kot mehanizem za pridobivanje političnih znanj in kompetence, prostor demokratične politične vzgoje, učenje vrednot in stališč, nujnih za delovanje liberalno-demokratične družbe."
A to se ni zgodilo. Hrvaška meščanske vzgoje ni uvedla kot poseben predmet v šole, politična kompetenca med mladimi pa je vse nižja. Letošnja raziskava je bila že četrta, pove njen avtor, politolog Nikola Baketa z Inštituta za družbene raziskave.
"Raziskava je nedvomno pokazala, da je politična ali meščanska kompetenca med mladimi nizka. Nekatere spremembe opažamo v odnosu mladih do etnocentrizma, avtoritarnosti, raste negativen odnos do oseb homoseksualne orientacije. Generalno gledano je politična kompetenca mladih na Hrvaškem nižja, kot bi to pričakovali v demokratični družbi."
Raziskava je pokrivala štiri teme: politično znanje, zaupanje v inštitucije, stališča in vrednote učencev in njihovo pripravljenost za sodelovanje v formalnem ali civilnem političnem delovanju. Vključevala je tudi odnos do domovinske vojne v devetdesetih letih in druge svetovne vojne, tem, ki vztrajno obremenjujeta hrvaško družbo.
Na 19 vprašanj o političnem sistemu države, v kateri živijo, so srednješolci v povprečju točno odgovorili na osem vprašanj in pol.
"Tisto, kar je tu pomembno, so razlike med šolskimi programi. Gimnazijci kažejo več znanja, pa tudi razlike v svojih stališčih in vrednotah. Sledijo jim učenci štiriletnih poklicnih usmeritev, pri dnu pa so učenci 3-letnih šol, ki svojega izobraževanja verjetno ne bodo nadaljevali. Trenutna reforma poklicnega izobraževanja na Hrvaškem tem učencem še dodatno zmanjšuje pouk s področja družbenohumanističnih znanosti, saj ukinja edini takšen predmet, to je politika in gospodarstvo," pojasnjuje Baketa.
Politika mladih na Hrvaškem že zdaj ne zanima
Doživljajo jo kot razlog prepirov med prijatelji pa tudi znotraj družine. "Med družinskim kosilom, ko se odpre tema politike, so pogosto prepiri. Za mlade to pomeni, da je o tej temi bolje sploh ne spregovoriti. Pravijo, da se zaradi razprav o politiki končujejo prijateljstva. Po drugi strani menijo, da o politiki sami nimajo dovolj znanja. Na Inštitutu menimo, da je to slaba praksa, saj s tem izgubljamo prostor za javno razpravo, izmenjavo mnenj, različnih stališč in podobno. Tudi šolo mladi dojemajo kot prostor, v katerem so takšne razprave nezaželene. Zato politiko vidijo kot konfliktno," še pravi Baketa.
Ali je razlog temu polarizacija družbe, ki ni prisotna le na Hrvaškem, temveč tudi v drugih državah? "Politična polarizacija je vsekakor prisotna, vprašanje je, ali smo ljudje res tako razdeljeni ali pa so se nekateri deli družbe radikalizirali. Tisto, kar vsekakor opažamo, je nizka raven javne komunikacije, predvsem najvišjih predstavnikov oblasti, med njimi samimi ter v odnosu do novinarjev. To se preliva tudi na nizko raven komunikacije med ljudmi v družbi in na spletnih omrežjih, kjer smo priča vročim razpravam, nespoštovanju drugačnega mišljenja, žaljivkam in celo grožnjam. Ta smer razprave je slaba za demokratičen sistem, v katerem bi morali izmenjevati ideje in sprejemati kompromise v dobro vseh državljanov," ocenjuje Baketa.
Vse to skupaj odvrača mlade od politike. Skoraj polovica se jih nikoli ne bi včlanila v politično stranko, le 11 % jih je do zdaj sodelovalo na protestih. Bolj pripravljeni so pomagati z donacijami, podpisovanjem peticij ali bojkotom izdelkov zaradi moralnih oziroma političnih razlogov. Več kot polovica političnih vsebin nikoli ne bi delila na družbenih omrežjih.
Velika večina pa le misli sodelovati na volitvah v prihodnosti, a kandidiralo bi jih je 12 odstotkov. Zaupanje mladih v politične stranke je zelo nizko.
"Politične stranke, ne le na Hrvaškem, temveč po vsej Evropi, so izgubile svojo vlogo in status na političnem prizorišču. Danes opažamo nov trend, v katerem se pojavljajo razna družbena gibanja, kot smo ga nedavno videli v Srbiji, ali pa ad hoc politične organizacije, kot je primer Tise na Madžarskem," pravi Sociolog Damir Bagić.
Koliko so mladi pripravljeni izražati politična stališča?
Tradicionalne politične stranke po Bagićevem mnenju izgubljajo zaupanje ne le med mladimi, temveč tudi med starimi kohortami volivcev. Vprašanje je, koliko so mladi pripravljeni sodelovati v izražanju političnih stališč po drugih kanalih.
"Zelo sem skeptičen glede zamisli, da bodo za nami prišli mladi, ki bodo vse popravili, nadomestili pomanjkljivosti predhodnih generacij, demokratizirali družbo, povečali politično udeležbo. Mislim, da so vse to zablode, kajti predvsem mladi so pod velikim vplivom aktualnih družbeno političnih in kulturnih trendov. Mladi precej lažje padajo pod njihov vpliv, ti trendi pa so na žalost ne le na Hrvaškem, temveč po vsej Evropi, v zahodnem svetu, zelo slabi za zdravo demokratično politično kulturo. Širjenje raznih ektremizmov, teorij zarote, vse večje nezaupanje v avtoritete, kot so znanost, država, inštitucije, univerze. Mladi bodo prvi prevzeli takšna stališča, ki so zelo slaba za njihovo politično socializacijo in liberalno demokracijo," meni Bagić.
Po mnenju Nikola Bakete mladi na Hrvaškem ne verjamejo, da njihova politična udeležba lahko sproži kakšne spremembe v družbi. "Če nimate občutka, da bo vaš protest na ulicah, peticija ali nekaj drugega doseglo spremembo, potem ne boste niti poskusili. Mladi v naših anketah so pogosto poudarjali, da od osnovne šole naprej pogosto dobivajo negativen odgovor od tistih, ki bi jih morali poslušati. Tudi odnos oblasti do tistih, ki protestirajo, je, kar naj se sprehajajo, ta balon se bo izpihal, čemu dramatizirati, zganjati histerijo … tako da tudi vladajoči ne le mladim, temveč vsem državljanom v obdobjih med volitvami pošiljajo sporočilo, da jih ne zanimajo," pojasnjuje Baketa.
Hrvaški maturanti se o politiki in aktualnih dogodkih daleč največ informirajo na Tik Toku. "Tik Tok in Instagram sta dva najpogostejša vira vsakodnevnih informacij o političnem in družbenem življenju. Po drugi strani, ko smo jih spraševali o zaupanju v družbena omrežja, so bila ta pri dnu, takoj ob političnih strankah. Rekel bi, da se mladi zavedajo, da ti viri informiranja morda niso najbolj verodostojni," še pravi avtor raziskave.
"Ključni problem je izguba nadzora nad viri informacij, znanjem, sporočili, tudi vzgoje. Trenutno je to prepuščeno stihiji, raznim posameznikom, političnim podjetnikom, ki s temi informacijskimi kanali mladih izpolnjujejo svoje interese. To je navsezadnje tudi varnostno vprašanje za vsako državo, saj dopušča hibridni vpliv tujih sil, mi pa nimamo nobenega orodja, da bi se s temi vplivi borili. Glede na to, da so mladim družbene mreže ves čas dostopne, da so dinamične, atraktivne, pritegnejo precej več pozornosti od tradicionalnih medijev ali šole, je jasno, kako velik je njihov vpliv," pa pravi Bagić.
"Stališča mladih so le produkt okolja, v katerem odraščajo"
Med tradicionalnimi mediji mladi spremljajo televizijo, medtem ko so tiskani mediji povsem marginalizirani. Po Bakićevem mnenju tudi mediji na Hrvaškem prispevajo k polarizaciji družbe, saj v svoji borbi za ekonomskim preživetjem uporabljajo sporočila in občutja, ki najedajo temelje liberalnodemokratične politične kulture.
Delitev v družbi je vidna tudi pri vprašanjih o odnosu mladih na Hrvaškem do druge svetovne vojne ter domovinske vojne v devetdesetih. Mladi se pri tem naslanjajo na dominantna sporočila, ki jih slišijo v javnosti, razširjene politične interpretacije zgodovine in mite. Da je bila domovinska vojna obrambna in da to povsem izključuje možnost vojnih zločinov, storjenih od Hrvaške, tretjina maturantov podpira, tretjina se s tem ne strinja, večini pa je vseeno. Skoraj polovica hrvaških maturantov bi podprla idejo o prepovedi javne uporabe rdeče zvezde, medtem ko bi ustaški U prepovedala le dobra tretjina. Skoraj polovica mladih je tudi proti prepovedi ustaškega vzklika Za dom spremni.
"Razprava o dovoljeni ali prepovedani uporabi ustaškega pozdrava in nekakšno odobravanje mladih je po našem mnenju posledica dvojnih razlag, ker niti sodišča, niti politiki ne vedo več, kje je ta pozdrav sprejemljiv, kje pa ne. Stališča mladih so le produkt okolja, v katerem odraščajo," pojasnjuje Baketa.
Hrvaški sociologi ne mislijo, da so mladi zaradi tega desničarji. Na lestvici politične opredelitve se jih največ uvršča na sredino, med ostalimi pa se jih več nagiba k desnici kot k levici. Pri tem so moški učenci bolj desni od maturantk.
"Zanimivo je, da se med njimi vsak deseti izreka za skrajnega desničarja. Tu vidimo razliko med gimnazijci, ki so bolj levo usmerjeni, medtem ko so učenci 3-letnih poklicnih šol bolj desno," razlaga Baketa.
Podobne rezultate mladi kažejo pri stališčih o enakopravnosti spolov. Kar petina hrvaških učencev, vključenih v raziskavo, smatra, da bi se ženske morale predvsem posvetiti otrokom, družini in gospodinjskim opravkom. Kar 35 % pa jih je nevtralnih ali pa proti ideji, da ženska zasluži več od moškega.
"Na vprašanjih o vrednostnih stališčih dobimo vedno nekaj rezultatov, ki niso v skladu s tistim, kar menimo, da bi moral biti del liberalnodemokratičnega sistema. To je morda odraz konservativnega dela hrvaške družbe, patriarhalnega, ki žensko vidi doma, ob otrocih, moške pa kot tiste, ki bi morali služiti denar, tudi verjetno zato, ker so za isto delo bolje plačani," glede izsledkov o vlogi spolov pove Baketa.
Naraščajo predsodki mladih do spolnih manjšin
Tisto, kar je v hrvaški javnosti najbolj odjeknilo, pa je odnos mladih do homoseksualnih oseb. Tudi rezultati nekaterih drugih nedavnih raziskav na Hrvaškem kažejo na široko razširjenost predsodkov, stereotipov in celo diskriminacijo seksualnih manjšin. Tudi v tej raziskavi skoraj polovica maturantov meni, da je homoseksualnost motnja ali bolezen. Več kot 60 odstotkov pa jih je mnenja, da istospolni partnerji ne bi smeli v javnosti izkazovati svoje spolne usmerjenosti.
"To je tudi nas presenetilo, ker smo pričakovali, da bodo mladi bolj odprti do homoseksualnih oseb, morda zaradi vpliva družbenih mrež, televizijskih serij in filmov, ki prikazujejo precej sproščen pristop do homoseksualnosti. Ampak vidimo precej negativna stališča. Poleg javnega izkazovanja svoje spolne orientacije, bi velik odstotek mladih homoseksualcem prepovedal delo z otroki, na družbenih mrežah pa bi nehali slediti znani osebi, če bi se izrekla za homoseksualca. To nas je precej presenetilo in potrebne bodo dodatne raziskave, kaj je razlog za takšno nestrpnost," je dejal Baketa.
Rezultati odnosa do istospolnih partnerjev so se v zadnjih petih letih poslabšali. Sociolog Damir Bagić meni, da je to posledica vse večje mobilizacije verskih in neokonzervativnih oganizacij civilne družbe. "To nam govori, da se je del mladih radikaliziral pod vplivom nekaterih političnih akterjev in stališč, ki jih zastopajo v javnosti."
Po drugi strani so mladi precej naklonjeni multikulturni družbi; več kot polovica jih meni, da etnični Hrvati ne bi smeli imeti več pravic kot tujci oziroma ostali prebivalci Hrvaške.
Današnji politični sistem in okolje, v katerem živijo, torej zatira ali pa odvrača mlade od javnega izražanja svojih političnih stališč. Sociolog Damir Bagić ni optimističen:
"Mislim, da bi morali biti vsi skupaj zaskrbljeni za prihodnost in politično socializacijo mladih v Evropi danes. Moram opustiti mit, da bodo šole rešile problem. Zato, ker so šole izgubile svojo avtoriteto, vpliv na oblikovanje in vzgojo mladih, izgubljajo jo vse bolj. In iluzija bi bilo pričakovati, da se bodo lahko same borile na področju, kjer so vse druge družbene silnice toliko močnejše."
Kako bo videti naša demokracija jutri, bo odvisno prav od mladih, ki so na pragu polnopravnega sodelovanja v političnem življenju skupnosti. Glede na izsledke hrvaškega Inštituta za družbene raziskave je čas, da se tisti, ki na to lahko vplivajo, zbudijo. Da politika postane prostor dogovorov in ne konfliktov, mediji pa kanal za posredovanje pozitivnih sporočil.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗