Tekoči kristali v svetu zdravil

Dr. Mercedes Vitek je zaposlena kot asistentka na Katedri za farmacevtsko tehnologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Nedavno je za svoje doktorsko delo prejela veliko Krkino nagrado.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

To je polarizacijski mikroskop, ki omogoča vpogled v očem nevidni svet tekočih kristalov. Na videz povsem običajna formulacija lahko pod njim razkrije presenetljivo pestrost oblik in barv, ki odražajo notranjo urejenost tekočih kristalov. Včasih je pogled skozi mikroskop prava umetniška razstava.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje raziskovalno področje je farmacevtska tehnologija. Razvijam napredne formulacije za aplikacijo zdravilnih učinkovin na kožo in v podkožje. Zdravilna učinkovina je kot dragocen paket, ki mora nepoškodovan prispeti na pravi naslov, ob pravem času in v ustrezni količini. Za to poskrbi ustrezno zasnovana formulacija, ki pa lahko ponudi še precej več. V doktorskem delu smo na primeru atopijskega dermatitisa razvili formulacije na osnovi liotropnih tekočih kristalov za nanos na kožo in za injiciranje v podkožje. Prve poleg dostave protivnetne učinkovine kožo tudi vlažijo in podpirajo obnovo poškodovane kožne pregrade, druge pa omogočajo podaljšano sproščanje biološke učinkovine in s tem manj pogosto injiciranje zdravila.

Zakaj imate radi znanost?

Ker mi omogoča, da se nenehno učim in širim svoje znanje. Posebno zadovoljstvo je, ko nam uspe najti rešitev za raziskovalni izziv in se posamezni rezultati povežejo v smiselno celoto. Obenem mi veliko pomeni, da bodo lahko naše raziskave nekoč prispevale k boljšemu zdravljenju in kakovosti življenja bolnikov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Veliki premiki v znanosti so običajno rezultat številnih manjših raziskovalnih korakov. Tudi naše raziskave so del tega procesa. Z razvojem naprednih formulacij, prilagojenih potrebam bolnikov, želimo prispevati k zdravljenju, bolj prijaznemu za bolnike, in boljšim izidom zdravljenja. To je še posebej pomembno pri kroničnih boleznih, pri katerih dolgotrajna terapija lahko pomeni precejšnje breme za bolnika.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Ni bilo posebnega trenutka, ko bi to spoznala. Odraščala sem v družini, kjer je bilo znanje pomembna vrednota, že od nekdaj pa me je zanimalo naravoslovje. Moja pot v svet raziskav se je razvila precej spontano, ko sem se po končanem študiju zaposlila kot asistentka na fakulteti.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Prosti čas najraje preživljam z bližnjimi in v naravi, pogosto se povzpnem na kakšen bližnji hrib. Uživam v potovanjih in odkrivanju novih krajev. Rada tudi ustvarjam – od unikatnih voščilnic do najrazličnejših sladic.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Gre za preplet več lastnosti, predvsem vztrajnosti, kritičnega razmišljanja in odprtosti za nove ideje. Poleg tega je zelo pomembna sposobnost sodelovanja, saj povezovanje različnih znanj in izkušenj pogosto vodi do rešitev, do katerih posameznik sam ne bi prišel.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Težko je napovedati, katero odkritje bo najbolj zaznamovalo prihodnost, saj nas znanost pogosto preseneti. Menim pa, da bo umetna inteligenca pomembno vplivala na razvoj številnih področij, tudi farmacije in medicine.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Raziskovanje vesolja se mi zdi zelo zanimivo, a me potovanje na Mars ne mika.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Energetika sicer ni moje področje, vendar bi izbrala jedrsko fuzijo. Ta bi lahko v prihodnosti omogočila pridobivanje velikih količin energije z razmeroma majhnim vplivom na okolje. Do njene širše uporabe pa bo treba premagati še številne izzive.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Težko bi izbrala le enega, saj je zgodovino zaznamovalo veliko izjemnih umov. Morda bi se odločila za katerega od starogrških mislecev. Zanimiva se mi zdita njihov celostni pogled na človeka in svet okoli njega ter povezovanje različnih področij znanja.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočila bi televizijsko oddajo Ugriznimo znanost na Televiziji Slovenija in radijsko oddajo oziroma podkast Frekvenca X na Valu 202.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Tekoče kristale najpogosteje povezujemo z zasloni televizorjev in telefonov, za katere se uporabljajo termotropni tekoči kristali. V farmaciji pa se ukvarjamo s povsem drugačno skupino tekočih kristalov, in sicer liotropnimi tekočimi kristali. Ti nastanejo, ko se specifične molekule v prisotnosti vode spontano združijo in oblikujejo značilno urejeno mikrostrukturo. Zaradi njihovih posebnih lastnosti se odpirajo nove možnosti pri razvoju zdravil, nekatera zdravila na tej osnovi pa so že v klinični uporabi.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅