Kako bi kandidati za župana Kopra zagotovili dostopna stanovanja in kje vidijo rešitev za vodooskrbo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Mestna občina Koper ima nekaj manj kot 55 tisoč prebivalcev, kar jo za Ljubljano, Mariborom in Kranjem uvršča na četrto mesto. Povprečen Koprčan je star nekaj manj kot 45 let, kar je nekoliko več od slovenskega povprečja. Naravni prirast je negativen, se pa število prebivalstva kljub staranju v zadnjih letih povečuje na račun priseljevanja.
Oglas
Proračun mestne občine Koper letos znaša 127 milijonov evrov oz. 2318 evrov na prebivalca. Občina predvideva kar nekaj naložb, med večjimi, ki se že izvajajo, so zdravstveni dom, kopališče Žusterna, večnamenska dvorana Libertas, kmalu pa se bo po napovedih začela tudi gradnja mobilne povezave oz. dvigala na Markov hrib, o kateri se v Kopru govori že desetletja.
Koper pesti tudi stanovanjska problematika, ki jo dodatno zaostruje turizem, saj se številna stanovanja oddajajo v kratkoročni najem. V Kopru je sicer težko priti do stanovanja tudi zaradi zelo visokih cen - za kvadratni meter rabljenega stanovanja je potrebno odšteti dobrih 5000 evrov, s čimer so cene med najvišjimi v državi, takoj za Ljubljano.
MMC-jeve predstavitve županskih kandidatov v mestnih občinah
Deset kandidatov in kandidatk za vodenje koprske mestne občine
Koprčanke in Koprčani bodo na letošnjih lokalnih volitvah izbirali med desetimi imeni – za župansko funkcijo se poteguje osem kandidatov in dve kandidatki. V boj za tretji mandat se je s svojo listo podal 50-letni aktualni župan Aleš Bržan, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa.
Z Listo Rumeni in modri kandidira tudi nekdanja podžupanja, sicer pa mestna svetnica in podsekretarka na javnem zavodu za šport v Kopru, 56-letna profesorica razrednega pouka Jasna Softić. Stranka Svoboda, ki je pred štirimi leti podprla Bržana, tokrat na koprskih lokalnih volitvah kot svojo kandidatko ponuja 43-letno magistrico turizma Matejo Hrvatin Kozlovič, prav tako mestno svetnico in nekdanjo podžupanjo, ki jo ob tem podpira še lista Zavedno Koper.
Izkušenega koprskega občinskega svetnika in sekretarja svoje poslanske skupine v DZ-ju, 48-letnega pravnika Alana Medveša, v župansko tekmo pošilja stranka Levica, stranka SD pa medtem v Kopru stavi na 68-letnega ekonomista Stojana Prinčiča, ki je tudi predsednik koprskega odbora SD-ja in dolgoletni predsednik Športnega društva Partizan. Kandidat za župana Kopra stranke SDS pa je 56-letni strojni tehnik Peter Bolčič, delovodja v javnem zavodu za šport koprske občine.
Za župana Kopra, kamor se je za stalno preselil nedavno, kot kandidat svoje stranke SNS kandidira izkušeni 78-letni politik Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je po izobrazbi magister farmacije. Kandidat liste Koper je naš pa je 26-letni Nik Popovič, sin dolgoletnega župana Kopra Borisa Popoviča, ki sicer letos kandidira za župana sosednje občine Izola. Nik Popovič je diplomirani menedžer poslovnih operacij, ki se me drugim ukvarja z gostinstvom, med letoma 2018 in 2022 pa je bil tudi koprski mestni svetnik.
Kot kandidat Piratske stranke se je na volitve podal še 42-letni ekonomist Matej Sukič, ki je zaposlen kot vodja stikov z javnostmi v Gledališču Koper, kot kandidat stranke Resni.ca pa se za župansko funkcijo kandidira 54-letni čevljar Samir Šakovič.
Vsem kandidatom in kandidatkama za župana oz. županjo Kopra smo zastavili vprašanja, povezana z vodenjem mestne občine. Vsi so prejeli enaka vprašanja z omejitvijo dolžine odgovora. Njihovi odgovori so razvrščeni tako, kot so kandidati razvrščeni na kandidatni listi, ki jo je objavila Državna volilna komisija.
Koprski mestni svet je septembra soglasno potrdil odlok, s katerim je kratkoročno oddajanje nepremičnin določil pri zakonskem maksimumu. Kako nameravate v primeru zmage na volitvah pristopiti k omejevanju kratkoročnega oddajanja in usklajevanju potreb turizma in občank ter občanov?
Matej Sukič (Piratska stranka Slovenije): Zagovarjamo aktivnejšo vlogo občine na stanovanjskem trgu. Stanovanjske stiske ne bomo rešili samo z novogradnjami. Z občinskimi finančnimi shemami za nakup prvega stanovanja, subvencijami za prenovo in spodbujanjem dolgoročnih najemov bi lahko v kratkem času pridobili dodatna najemniška stanovanja. Občinski stanovanjski sklad bi prevzel upravljanje zasebnih stanovanj ter lastnikom zagotavljal redno najemnino in vzdrževanje. Hkrati bomo državo pozvali k obdavčitvi praznih stanovanj, prihodke pa namenili javnim najemnim stanovanjem. Kratkoročnega najema samega po sebi ne bomo omejevali. Ampak, če mesto spremenimo v stanovanja za kratkoročni najem, kjer turist gleda turista, si žagamo vejo, na kateri sedimo. Nihče ne odreka poštenega zaslužka domačinom, vendar moramo jasno razmejiti med občasnim oddajanjem lastne nepremičnine in nepremičninsko špekulacijo. Turizem potrebuje živo mesto, živo mesto pa svoje prebivalce.
Stojan Prinčič (SD): Odgovor na to vprašanje je zelo kompleksen. Zagotovo je turistično oddajanje nepremičnin v pretežno spalnih naseljih zelo moteče za stanovalce zaradi hrupa, posebej v večstanovanjskih zgradbah. Posledično pa je tudi večja obremenitev parkirnih mest in tudi več odpadkov. S strani lastnikov pa je oddajanje nepremičnine v turistične namene bistveno donosnejše od dolgoročne oddaje. Posledice trenutnega stanja so veliko pomanjkanje stanovanj za dolgoročni najem družin in študentov in zelo visoke cene najema. Rešitev je lahko samo dolgoročna s spodbujanjem oddaje v dolgoročni najem z davčnimi olajšavami, oddajanjem preko javnih stanovanjskih skladov in drugimi vzpodbudami. Potrebno je določiti turistične cone, kontrolo oddaje in predvsem dovoliti oddajo samo s soglasjem mejnih lastnikov nepremičnin, ki te uporabljajo za bivanje. Dolgoročno pa je edina rešitev gradnja novih študentskih domov in gradnja javnih neprofitnih najemnih stanovanj.
Nik Popovič (Koper je naš): Razumem, zakaj je mestni svet sprejel omejitve. Koprčanom primanjkuje stanovanj,
tudi mlade družine si ne morejo več ustvariti življenja, ker jim občina ne daje dobrih pogojev. Vendar so omejitve samo gašenje požara. Rešitev je v gradnji novih najemniških, neprofitnih in prodajnih stanovanj, saj mora ponudba rasti sorazmerno s povpraševanjem. Za začetek bomo na Dolinski cesti zgradili 400 neprofitnih stanovanj samo za Koprčane, z vso potrebno parkirno, zeleno in prometno infrastrukturo. Ko bo stanovanj dovolj, takšne omejitve več ne bodo potrebne. Turizem in domačini bodo lahko delovali složno in uspešno. Pomemben del rešitve so tudi stanovanja, ki že stojijo prazna. Marsikateri lastnik ima stanovanje raje prazno, kot da bi ga oddal, saj se bojijo težav z najemniki, medtem ko zakon najemodajalce premalo ščiti.
Peter Bolčič (SDS): Čeprav je potrebno dati prednost zagotavljanju stanovanj domačinom pred turizmom, menim, da omejitve kratkoročnega oddajanja ne rešujejo potreb občank in občanov po trajnejši bivalni rešitvi. Kljub temu bom podprl smiselne, ciljne omejitve kratkoročnega oddajanja v ožjem mestnem središču. Predvsem zato, da ohranimo stalno prebivalstvo in živost jedra, ne da bi pri tem pretirano omejevali lastninsko pravico. Problematiko dolgotrajnejšega najema pa načrtujemo urediti s pospešeno gradnjo namenskih stanovanj za dolgotrajni najem, in sicer z možnostjo kasnejšega odkupa.
Aleš Bržan (Lista Aleša Bržana): Odlok smo sprejeli premišljeno, saj smo želeli preprečiti avtomatično uvedbo strožje 60-dnevne omejitve in občini ohraniti možnost odločanja glede na lokalne razmere. Ali bo zakon sploh uveljavljen in kakšne ukrepe bo sprejela država, bomo še videli. Vedeti pa moramo, da kratkoročno oddajanje v Kopru danes delno nadomešča turistične namestitve, ki jih primanjkuje. Zgolj omejevanje zato ne bo rešilo veliko, potrebna je sistemska sprememba. V ta namen bomo spodbujali gradnjo novih namestitvenih zmogljivosti za turiste, s čimer se bo del stanovanj lahko vrnil v dolgoročni najem za študente, mlade in vse, ki v Kopru živijo in delajo. Cilj je potrebe turizma in občanov uskladiti trajno, ne le začasno.
Jasna Softić (Rumeni in modri): Prepovedi in omejitve same po sebi ne rešujejo težav. Nasprotno, pretirane omejitve lahko spodbudijo oddajanje na črno, občina pa izgubi pregled nad dejavnostjo in prihodke. Turizem je pomemben del našega gospodarstva in za številne družine tudi vir dodatnega zaslužka. Zato ne podpiram ukrepov, ki brez razlikovanja prizadenejo vse sobodajalce. Treba je razlikovati med posamezniki, ki oddajajo del svojega doma, in tistimi, ki stanovanja množično spreminjajo v turistične nastanitve. Stanovanjsko problematiko moramo reševati predvsem z gradnjo dostopnih najemnih stanovanj, urejanjem praznih nepremičnin in spodbudami za dolgoročno oddajanje. Ne potrebujemo novih prepovedi, temveč pametno stanovanjsko politiko.
Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS): Glede na to da je mestni svet že potrdil odlok, kaj dosti ni za spreminjati. Potreben pa je strokovni premislek o implementaciji tega odloka.
Mateja Hrvatin Kozlovič (Gibanje Svoboda in Lista Zavedno Koper): Koper mora ostati predvsem mesto za življenje. Kot dolgoletna turistična delavka vem, kako pomemben je turizem, a razvijati se mora v ravnovesju s potrebami domačinov. Podpiram ureditev kratkoročnega oddajanja, ki varuje stanovanja za prebivalce. Učinke bomo spremljali in ukrepe po potrebi prilagajali. Več nadzora potrebujemo tudi nad nedovoljenimi predelavami in delitvami stanovanj, ki vplivajo na sosede in parkiranje. Naša stanovanjska politika predvideva gradnjo najmanj 50 novih javnih najemnih stanovanj letno in hkrati si prizadeva za povečanje študentskih sob, saj njihovo pomanjkanje povečuje pritisk na najemni trg. Razvoj turizma bo usmerjen v kakovostno, celoletno dejavnost, od katere imajo korist tudi domačini in lokalno gospodarstvo.
Samir Šaković (Državljansko gibanje Resni.ca): Prepričan sem, da mora razvoj turizma v Kopru temeljiti na kakovosti in ne na množičnosti. Imamo vse možnosti, da razvijamo kakovostno turistično ponudbo, ki bo koristila tako obiskovalcem kot lokalnemu prebivalstvu. Kratkoročno oddajanje stanovanj je del te ponudbe, vendar moramo pri tem upoštevati in prisluhniti tudi prebivalcem samega mesta, ki v njem živijo. Poiskati moramo ravnovesje med razvojem turizma in kakovostjo življenja prebivalcev. Verjamem, da lahko z razumnim pristopom in dialogom dosežemo rešitev brez nepotrebnih konfliktov in delitev.
Alan Medveš (Levica): Kratkoročnega oddajanja ne želimo prepovedati, temveč ga uravnotežiti s pravico ljudi do dostopnega stanovanja. Lokalni register kratkoročnih najemov in dodatno reguliranje oddajanje na območjih, kjer prevladuje stanovanjska raba, predstavljata možni rešitvi. Hkrati je treba zagotoviti spodbude za lastnike, ki se odločijo za dolgoročno oddajanje, ter razvijati trajnostne turistične vsebine v zaledju. Turizem mora ustvarjati koristi za lokalno gospodarstvo, ne pa izrivati prebivalcev iz mesta. Koper mora ostati mesto, v katerem ljudje lahko živijo vse leto.
Kakšni so vaši načrti na področju zagotavljanja vodooskrbe v občini, ki ob vse bolj vročih in suhih poletjih postaja vse bolj pereča problematika?
Matej Sukič: Prvi dan mandata bomo sklicali sestanek s stroko, predstavniki države, vseh obalnih občin ter krajevnih skupnosti Črni Kal in Gračišče. Nemudoma bomo začeli z delom za realizacijo akumulacije Griža. Ob tem bomo zagotovili zaščito prebivalcev obeh krajevnih skupnosti. Zahtevali bomo neodvisni okoljski monitoring in transparentno obveščanje o kakovosti vode, okoljskih vplivih ter poteku gradnje. Ljudje, ki živijo ob projektu, morajo biti vključeni v odločanje in pravočasno obveščeni. Za vse novogradnje v občini bomo uvedli obvezne zadrževalnike deževnice. Spodbujali bomo njeno uporabo za zalivanje, čiščenje in druge namene, pri katerih pitna voda ni potrebna. Naš cilj je tudi, da pitne vode ne bomo več uporabljali za splakovanje stranišč. Izvajali bomo mehke ukrepe, izobraževanja in kampanje za varčnejšo rabo vode. S šolami, gospodinjstvi, podjetji in kmetovalci bomo razvijali kulturo odgovornega ravnanja z vodnimi viri.
Stojan Prinčič: Oskrba z vodo v slovenski Istri je zgodovinska težava, ki postaja s podnebnimi spremembami toliko bolj očitna. Ne gre le za pitno vodo za prebivalstvo, na novo moramo definirati potrebe po namakalnih sistemih na razpršenih in majnih kmetijah. Z napačnim pristopom bodo celotne panoge utrpele dramatične posledice. Ker imamo morje, imamo pristanišča za tovorne ladje in potniški promet. Ogromne količine vode so tako namenjene drugim dejavnostim in ljudem. Domačini tukaj ne smemo biti žrtev gospodarski interesov. Tudi tistih, ki bi radi gradili vodovodne sisteme in prodajali opremo, a se na koncu količine vode za uporabo s tem ne bi kaj dosti povečale. V stranki se bomo zavzeli za ustanovitev istrskega, medobčinskega organa, ki bo natančno preučil opcije in predlagal rešitve, ki jih bomo z državo izpeljali v korist domačemu prebivalstvu.
Nik Popovič: Najprej bomo skrbno pregledali vso dokumentacijo in vse projekte, ki so doslej bili pripravljeni. Ne bomo začenjali iz nič, projekt bomo vodili gospodarno. Izbrali bomo rešitev, ki jo lahko hitro izvedemo in ki bo načrtovana dolgoročno za celotno območje, vse štiri obalne občine, ne le za Koper. Zato je tukaj ključno tudi uspešno in složno delovanje z ostalimi župani obalnih občin. V programu stranke Koper je naš imamo zapisan tudi vodovod do vsake hiše, kar bomo v najhitrejšem možnem času tudi izpeljali.
Peter Bolčič: Srednjeročno podpiram povezavo vseh štirih vodovodnih sistemov dvanajstih občin v regiji in odločno črpanje evropskega in državnega denarja v ta namen. Potrebno je tudi obnavljati dotrajano vodovodno omrežje in s tem zmanjševati izgube vode ter več zbirati deževnico in ponovno uporabljati prečiščene odpadne vode za namakanje. Dolgoročna rešitev pa je, v to sem trdno prepričan, gradnja akumulacije na področju kamnoloma Griža pri Rižani. V sodelovanju s pristojnim ministrstvom pričakujem, da bo že prihodnje leto sprejet državni prostorski načrt za ta pomemben projekt, ki bo, po mojem prepričanju in na osnovi spremljanja dolgoletnih težav z vodooskrbo na našem območju, dokončno rešil problematiko vodooskrbe v slovenski Istri.
Aleš Bržan: Zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena naših ključnih nalog. Ponosni smo, da nam je uspelo povezati vseh dvanajst občin slovenske Istre in Krasa v skupen projekt, ki ga vodi prav Mestna občina Koper. Gre za največjo naložbo v vodooskrbo v Sloveniji, vredno skoraj 117 milijonov evrov. Do leta 2029 bomo obnovili vodovodno omrežje, črpališča in vodohrane ter zmanjšali vodne izgube. V dogovoru z državo smo pripravili strokovne podlage za pripravo državnega prostorskega načrta za akumulacijo Griža, ki bo dokončna in trajna rešitev za slovensko Istro. Ob tem bomo zbirali deževnico za zalivanje javnih površin in širili mrežo pitnikov. Naš cilj je jasen: dovolj pitne vode za vsako gospodinjstvo, tudi v najbolj sušnih poletjih.
Jasna Softić: Vsako poletje se sprašujemo, ali bo vode dovolj, čeprav že desetletja vemo, da je slovenska Istra vodno ranljiva. Pitna voda ne sme biti predmet sezonskega kriznega upravljanja. Občina mora skupaj z državo in drugimi obalnimi občinami doseči trajno zagotovitev dodatnega vodnega vira. Hkrati moramo zmanjševati izgube v omrežju in spodbujati uporabo deževnice ter tehnološke vode, kjer pitna voda ni potrebna. Predvsem pa moramo spremeniti proračunske prioritete. Če imamo denar za drage in vprašljivo koristne projekte, ga moramo najti tudi za infrastrukturo, brez katere ni ne kakovostnega življenja ne gospodarskega razvoja. Voda ni politični projekt, temveč osnovna potreba.
Zmago Jelinčič Plemeniti: Možna je desalinacija, predvsem pa je potrebna uporaba podzemnih virov vode, saj je koprska okolica v zemeljskih plasteh polna vode.
Mateja Hrvatin Kozlovič: Voda za prihodnost slovenske Istre je ena od petih ključnih zavez našega programa. Želimo zanesljivo oskrbo s pitno vodo vseh 365 dni v letu, tudi ob najhujših sušah. Nadaljevali bomo povezovanje regionalnih vodovodov ter zagotavljanje dodatnih in rezervnih vodnih virov, pri čemer je ena od možnosti tudi vodna akumulacija. V zadnjih štirih letih so se aktivnosti pospešile tudi zaradi prizadevanj poslank in poslancev Svobode in to delo bom nadaljevala. Toda tega vprašanja ne more rešiti ena občina sama. Zato bomo tesno sodelovali z državo, sosednjimi občinami in upravljavci vodovodov. Poskrbeli bomo tudi za potrebe kmetijstva z namakalnimi sistemi, zbiralniki in učinkovitejšo rabo vode. Voda ni vprašanje enega mandata, temveč prihodnosti celotne Istre.
Samir Šaković:Iz raziskav, ki so bile narejene v zadnjih letih v Kopru in slovenski Istri. je razvidno, da imamo ogromno količino sladke vode pod površjem. To vodo je potrebno zbirati v zbiralnikih in jo nato uporabiti za sanitarno vodo (namakanje, zalivanje, industrijsko vodo itd.). Verjetno je ta voda s primerno obdelavo tudi pitna. Slovenska zakonodaja je še vedno toga tem področju in zelo birokratsko naravnana kar se tiče vrtin. Poleg tega se postavlja na stališče, da je ob postavljanju vrtin vsaka voda v podzemlju ujeta in tako stacionarna, kar pa včasih ne drži. Najdena voda je tekoča in v primeru, da se ne zajezi in uporabi, odteče dalje v reke ali direktno v morje. Potrebno bo pričeti postopek za zakonsko ureditev dotične zadeve.
Alan Medveš: Voda je javna dobrina, zato mora biti zanesljiva oskrba prebivalcev prednostna naloga občine. Za dolgoročno varno oskrbo z vodo je treba okrepiti zaščito vodnih virov, posodabljati vodovodno omrežje in zmanjševati izgube vode. Več pozornosti je treba nameniti tudi zbiranju in ponovni uporabi deževnice, tako v turističnih objektih kot pri javnih stavbah. Občina mora poskrbeti tudi za potrebe kmetovalcev in pridelovalcev hrane, ki jih sušna obdobja vse bolj prizadenejo. Ena izmed rešitev je gradnja zadrževalnikov za zbiranje padavinske vode, ki bi jo lahko uporabljali za namakanje kmetijskih površin v sušnih obdobjih. Z ustreznim načrtovanjem zadrževanja vode v prostoru lahko zmanjšujemo hitro odtekanje padavin in povečamo odpornost na sušo. Cilj je dolgoročna varna vodooskrba - zagotoviti dovolj vode ter z njo gospodarno ravnati skozi vse leto.
S katerimi projekti in ukrepi nameravate pospešiti razvoj gospodarstva v Kopru?
Matej Sukič: V Kopru moramo več pozornosti nameniti obrti, podjetništvu in ustvarjanju delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Naš cilj je, da v slovenski Istri zadržimo in privabimo najbolj sposobne kadre. Vzpostavili bomo informacijsko točko in spletno mesto za podjetnike in obrtnike. Na enem mestu bodo dostopni podatki o poslovnih prostorih, razpisih, spodbudah in občinskih postopkih. Z obrtno in gospodarsko zbornico bomo tesneje sodelovali pri odpravljanju administrativnih ovir in razvoju podjetništva. Z ureditvijo pametnih obrtno-industrijskih con, subvencioniranimi najemninami in finančnimi spodbudami za naložbe, opremo ter digitalizacijo bomo podprli lokalne podjetnike. Proaktivno bomo iskali podjetja z visoko dodano vrednostjo. Ponudili jim bomo finančne spodbude in druge ugodnosti, kjer bo to zakonsko mogoče. Povezali bomo šole, univerze in gospodarstvo ter razvijali štipendijske programe za zagotavljanje ustreznih kadrov. Spodbujali bomo napredno kmetovanje, pomagali kmetom pri modernizaciji in razvoju ter krepili lokalno pridelavo.
Stojan Prinčič: V sodelovanju z Gospodarsko zbornico, obrtno zbornico in predvsem Univerzo na Primorskem je potrebno pripraviti program diverzifikacije razvoja. Zagovarjam načelo: Močna Luka Koper, močan Koper. Podpiram njen nadaljnji razvoj, saj prinaša delovna mesta. Vendar pa mora ta rast potekati ob odgovornem odnosu do okolja in v skladu z OPN-jem. Predvsem pa želim, da prebivalci Kopra od uspeha luke občutijo več neposrednih in opaznih koristi. Hkrati pa prihodnost koprskega gospodarstva ne sme sloneti samo na logistiki. Razvijati moramo druge dejavnosti: podpirati domače podjetnike, inovacije, turizem in kmetijstvo. Vzpostaviti moramo pogoje za razvoj visokokakovostnih delovnih mest z inkubatorji, s conami za možnost razvoja, z olajšavami, z povabili tujim investitorjem … Predvsem pa je potrebno najprej sprejeti kvaliteten dolgoročni Občinski prostorski načrt.
Nik Popovič: Na razvoj gospodarstva v občini imamo poseben fokus in ga bomo pospešili s konkretnimi projekti. Prvi je znanstveno-tehnološki park z Univerzo na Primorskem in nova, tretja obrtna cona, ki bo tako podjetnikom kot obrtnikom dala prostor za ustvarjanje, povezovanje in nadaljno širitev ter odprtje novih obratov. Drugi so dogodki, ki bodo oživeli tako mesto kot koprsko podeželje. V Koper bomo tako pripeljali ljudi, lokalni ponudniki, domačini bodo pa dobili priložnost za nov vir prihodka. Želim si Koper, v katerem se trgovine v mestnem jedru ne bodo dan za dnem zapirale, ampak da se bodo odpirale nove trgovine, novi gostinski obrati in druge storitve, ki bodo lepšale našo občino in življenje v njej. Tretji je večnamenska dvorana, ki bo Kopru služila kot sejmišče, kongresni center, koncertna dvorana in prizorišče večjih športnih dogodkov. Tako bomo v Koper pripeljali mednarodna imena in nove oblike turizma z višjo dodano vrednostjo za občino in občane, ki bodo občino polnile tudi v mesecih, ki so danes za turizem v Kopru mrtvi.
Peter Bolčič: V Kopru imamo Luko Koper, ki je ena od najpomembnejših gospodarskih družb v državi. Pa vendar koprsko gospodarstvo ni in ne sme biti zgolj Luka Koper. Še naprej bomo spodbujali turizem, ki ima tako v mestu kot v zaledju še velik potencial. Razširili bomo obrtno cono oz. zgradili novo (ali na območju t. i. Sermina ali na lokaciji nekdanje tovarne Iplas), kajti v Kopru imamo dolgoletno tradicijo uspešnih obrtnikov ter malih podjetij, ki jim moramo omogočiti ustrezne prostorske pogoje za njihov razvoj. Ne bomo zanemarili niti kmetijstva, kajti Istra ima zaradi mediteranske lege vse pogoje, da postane vrt Slovenije. Z vodstvom kmetijsko-gozdarske zbornice smo se že v volilni kampanji dogovorili, da se v bližnji prihodnosti sestanemo z odgovornimi in začnemo urejati težave, ki ta čas pestijo kmetijstvo slovenske Istre, od namakalnih sistemov, protipolavne zaščite do urejanja zemljišč, boja z divjadjo in drugih zaviralcev.
Aleš Bržan: Koper dolgoročno ne sme biti odvisen od ene same panoge. Zato bomo vzpostavili Razvojno gospodarsko platformo, ki bo podjetjem, obrtnikom in mladim podjetnikom na enem mestu nudila podporo pri razvoju, naložbah, iskanju poslovnih prostorov in pridobivanju sredstev ter jih povezovala z univerzo in zbornicami. Z OPN-jem bomo ustvarili pogoje za razvoj obrti in novo poslovno-gospodarsko cono, ki jo bomo postopoma komunalno opremili. Pripravili bomo program podpore malemu gospodarstvu in obrti. Prednost bomo dajali dejavnostim z višjo dodano vrednostjo in čim manjšim vplivom na okolje, pri Luki pa bomo zagovarjali načelo "ne le več, ampak predvsem bolje". Naš cilj je raznoliko in odporno gospodarstvo, ki predvsem mladim omogoča kakovostno zaposlitev doma.
Jasna Softić: Gospodarstva ne razvijajo občinske brošure in dragi reprezentančni projekti, temveč ljudje, ki ustvarjajo, zaposlujejo in investirajo. Občina jim mora delo olajšati, ne oteževati. Koper ima izjemno prednost v pristanišču, logistiki, turizmu in svoji legi, vendar teh možnosti ne izkorišča dovolj za razvoj lokalnega podjetništva. Okrepiti želim sodelovanje z Luko Koper, univerzami in podjetji, poenostaviti občinske postopke ter oživiti prazne poslovne prostore v mestnem jedru. Potrebujemo tudi boljše prometne povezave in pogoje, zaradi katerih bodo mladi želeli tukaj živeti in delati. Uspešnosti občine ne bom merila po številu otvoritev, temveč po novih delovnih mestih, uspešnih podjetjih in kakovosti življenja.
Zmago Jelinčič Plemeniti: Najprej je potrebno pregledati že obstoječe predloge, na pamet govoriti o čemerkoli je nesmisel.
Mateja Hrvatin Kozlovič: Koper ni izkoristil svojih prednosti: pristanišča, univerze, raziskovalnih ustanov, podjetij in obrti. Te potenciale moramo bolje povezati. Vzpostavili bomo gospodarsko-inovacijsko stičišče z inkubatorjem in podporo zagonskim podjetjem ter razvojno pisarno za pridobivanje evropskih in državnih sredstev. Univerzo na Primorskem želim tesneje povezati z gospodarstvom in spodbujati dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Mladi morajo imeti možnost kakovostne zaposlitve doma. To sem pogrešala in je eden od razlogov za moj vstop v lokalno politiko. Luka Koper mora ostati ključni razvojni partner občine, vendar v sožitju z okoljem. Potrebujemo tudi dolgoročni načrt gospodarskega razvoja do leta 2050. Cilj so kakovostna delovna mesta in Koper, v katerem bodo mladi želeli ostati in ustvarjati.
Samir Šaković: Z oživljanjem mestnega jedra, novo obrtno cono, tehnološkim parkom, kakovostnim turizmom, športnim turizmom tako v mestu kot na podeželju se ustvarja nove priložnosti za podjetništvo in gospodarski razvoj.
Alan Medveš: Gospodarstvo bomo razvijali v korist lokalne skupnosti, s poudarkom na dostojnem delu in kakovostnih delovnih mestih. Z zelenim in javno odgovornim naročanjem bomo ustvarjali več priložnosti za lokalna podjetja, obrtnike, zadruge in socialna podjetja. Vzpostavili bomo podporni center za zadruge ter razvijali podjetniške inkubatorje in coworking prostore, kjer bodo mladi poleg prostora za delo dobili tudi svetovanje in možnosti za povezovanje. Spodbujali bomo trajnostni turizem, ki povezuje lokalno gastronomijo, kulturno ponudbo in zaledje, ki goste pritegne k daljšemu bivanju. Tako bodo koristi turizma dosegle več lokalnih ponudnikov in tudi kraje zunaj mestnega središča. Z Luko Koper bomo krepili sodelovanje ter podpirali njen razvoj ob doslednem varovanju okolja in kakovosti življenja prebivalcev. Merilo uspeha ne sme biti le gospodarska rast, temveč tudi to, kako se ta odraža v plačah, delovnih pogojih in življenju ljudi.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗