Sposobnosti vodenja nimamo v krvi, ampak se je naučimo
Tudi za najvišje vodje v podjetjih je zelo pomembno, da o strategiji in viziji podjetja ne le razmišljajo, ampak si vzamejo čas, da so v stiku z zaposlenimi, da se iskreno zanimajo za to, kaj se v podjetju dogaja, kaj počnejo sodelavci in kaj jih motivira, je v podkastu Moč gospodarstva med drugim poudarila kadrovska strokovnjakinja Simona Špilak.
Direktorica kadrovske agencije BOC Institute, ki se ukvarja z iskanjem vodstvenega kadra in ima dolgoletne mednarodne izkušnje kot coachinja menedžerjev, stik z vsakodnevnim življenjem v podjetju in povratne informacije navaja kot dva izmed najpomembnejših dejavnikov in tudi izzivov, ki vplivata na to, da vodje razmere in svoj ugled v podjetju zelo pogosto vidijo precej drugače kot zaposleni.
Kot je namreč pokazala nedavna raziskava družbe BCG, 90 odstotkov direktorjev po svetu verjame, da jim zaposleni zaupajo, ko pa so isto vprašanje postavili njihovim zaposlenim, jih je to potrdila manj kot polovica. Menedžer, ki nima neposrednega stika z zaposlenimi, ne dobi povratnih informacij o tem, kaj si ti v resnici mislijo ne samo o njem in vodenju, ampak tudi o delu, postopkih, motivih. Vse to so zelo pomembne informacije, ki povedo, kje so potrebne spremembe.

Poslovno uspešen posameznik, ki je slab vodja, se lahko zelo dolgo obdrži na položaju, vendar ne brez posledic, poudarja Simona Špilak. FOTO: Neža Kralj/Delo
Poslovno uspešen posameznik, ki je slab vodja, se lahko zelo dolgo obdrži na položaju, vendar ne brez posledic. »Če vodja premalo pozornosti posveča ljudem, se to odrazi v absentizmu, zelo veliki fluktuaciji in lahko tudi izgorelosti zaposlenih ter nezadovoljstvu,« je opozorila in dodala, da to ne velja samo za menedžerje, ampak za vodje na vseh ravneh. Raziskave kažejo, da neposredno nadrejeni najbolj prispeva k počutju zaposlenih, kar se na koncu odrazi tudi v njihovi zavzetosti.
Kdo in zakaj vodi
Na vprašanje, kdo je dober vodja, je Špilakova pripomnila, da pri vodenju ne gre za talent, ampak vodstvene kompetence lahko razvije vsakdo. Pomembna je prava motivacija. Na eni strani se je treba prepričati, da si človek, ki bi ga radi imeli na vodstvenem položaju, to v resnici želi.
To je v podjetjih pogosto izziv, tako kot tudi zagotoviti ustrezna izobraževanja za kompetentno vodenje. Pri tem je spregovorila tudi o vprašanju žensk kot vodij. V praksi ugotavlja, da imajo v primerjavi z moškimi premalo poguma pri samopromociji, ki je pomembna veščina, čeprav v Sloveniji nanjo pogosto gledamo kot na nekaj slabega. Zaradi tega so kljub usposobljenosti premalo opažene.
Na drugi strani tudi samo želja po vodenju ni dovolj. Posameznik se mora vprašati, ali ima znanje in sposobnosti, da bo lahko uspešen. Prav tako je treba upoštevati, da so podjetja v različnih položajih. Nekdo, ki je zelo dober krizni menedžer in želi delovati v okolju, kjer je treba stvari reševati, prestrukturirati, analizirati, se v drugačnih okoliščinah, ko je podjetje v obdobju rasti in potrebuje razvoj poslovanja, ne bo tako dobro znašel.
»Ko iščemo kadre za vodstvene položaje, je treba predvsem razumeti, kaj organizacija potrebuje, na podlagi tega pa potem izberemo kandidata z ustreznimi znanjem in izkušnjami ter tudi pravo osebnostjo. Ker te ne moremo spreminjati. Lahko pa spreminjamo vedenje in preverjamo, kako posameznik uporablja svoje veščine v določeni situaciji,« je pojasnila.
Trenutno poslovno okolje, ki ga zaznamujejo hitre spremembe in negotovosti, na površje prinaša vodje, ki znajo delovati pod pritiskom, so umirjeni, odločni, jasni v komunikaciji, hkrati pa tudi radovedni ter imajo sposobnost odločanja in strateškega razmišljanja. Šibkejši pa so tisti, ki so bolj zazrti vase, imajo manj posluha za ljudi, ki ne delegirajo nalog zaposlenim, ne razmišljajo dolgoročno.
V zahtevnih časih se pokaže, kakšen je vodja v resnici, kadar gre dobro, pa je čas za vlaganje v veščine, za razvoj ljudi – tako zaposlenih kot tudi sebe –, za motiviranje in krepitev zadovoljstva.
Zaradi nadrejenega ostanemo ali gremo
Vsak drugi zaposleni je enkrat že zamenjal službo zaradi svojega neposrednega vodje. To je jasen kazalnik, kako pomembno je za podjetje, da na vodstvene položaje postavi prave ljudi. Zaposleni od njih poleg ustreznega odnosa pričakujejo, da so sposobni ustvariti jasno strategijo, kaj ekipa želi doseči in zakaj, nato pa doslednost pri izvajanju, da imajo torej načrt, kako doseči cilje, ter da zanje zagotovijo tudi potrebna sredstva.

Po besedah Simone Špilak so izjemni vodje tisti, ki znajo povezati usmerjenost v doseganje rezultatov s pozornostjo do zaposlenih. FOTO: Neža Kralj/Delo
Zmaga vodja, ki zna najti smisel, si pridobiti spoštovanje in zaupanje sodelavcev, pa tudi presoditi, koliko jim pri delu lahko pusti proste roke. Špilakova pri tem poudarja pomen pogovora s posameznim članom ekipe, razumevanja njegovih vrednot in pričakovanj, poslušanja. »Vodje so pogosto usmerjeni predvsem v rezultat, ki je na koncu dneva seveda pomemben, ampak obstajati mora tudi zanimanje za ljudi. Izjemni vodje so tisti, ki znajo povezati usmerjenost v doseganje rezultatov s pozornostjo do zaposlenih,« je dejala.
In pripomnila, da se danes pogosto pogovarjamo o medgeneracijskih razlikah in pristopih, kako posamezno generacijo voditi, vendar po njenem to ni smiselno. Vodimo posameznika, in ne generacije, saj ima vsak svoje vrednote, in te so tiste, ki jih je treba razumeti.
Vodenje po slovensko
V praksi opaža nekatere razlike med vodji v Sloveniji in v mednarodnem okolju. Po eni strani poudarja strokovnost, delavnost, predanost in prilagodljivost slovenskih vodij. So tudi vizionarji in znajo najti priložnosti v tujini. Pogreša pa več iskrene povratne informacije ob pravem času, izziv je pogosteje tudi način delegiranja nalog zaposlenim, ki bi moral bolj temeljiti na zaupanju, in ne toliko na nadzoru in preverjanju, ali so sodelavci razumeli nalogo ter ali je bila informacija popolna.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗