Cigler Kralj na obisku v Posočju: Na podeželju je na prvem mestu človek, kmet

Goriško

Posoški kmetje ministru predstavili težave

11. november 2026 ob 18.55 • MMC RTV SLO

Posoški kmetje se srečujejo s številnimi omejitvami, opozarjajo na škodo zaradi divjadi in zveri ter težave pri pridobivanju sredstev na razpisih. Minister Janez Cigler Kralj je napovedal pregled razpisnih pogojev in načrtov upravljanja z divjadjo.

Foto: Mariša Bizjak

Kmetijski minister Janez Cigler Kralj si je med obiskom ogledal Kmetijsko zadrugo Tolmin, proizvodnjo suhomesnatih izdelkov Alpija in Mlekarno Planika v Kobaridu, srečal pa se je tudi s predstavniki posoškega kmetijstva. Ti so opozorili, da so pogoji za kmetovanje v hribovskem svetu bistveno zahtevnejši kot v nižinskih območjih, temu pa bi se morala prilagoditi tudi kmetijska politika.

Oglas

Škodo zaradi jelenjadi si podajajo kot pingpong žogico

Med težavami, ki jih kmetje izpostavljajo že dlje časa, je škoda zaradi divjadi, predvsem jelenjadi. Kmetovalec iz Starega sela na Kobariškem Stojan Štih si želi, da bi se oškodovani kmetje, lovci, kmetijska stroka in pristojno ministrstvo končno usedli za skupno mizo: "Pričakujemo dialog z lovci, kmeti, ki so oškodovani, radi bi, da se vključi kmetijska stroka, prav tako pa tudi ministrstvo oziroma odločevalci, da se stvari zaključijo, saj si jih sicer podajamo le kot pingpong žogico levo in desno," pravi Štih.

Težava je tudi pri določanju in izplačevanju odškodnin. V njegovem primeru je komisija škodo sicer ocenila, vendar se je zataknilo pri izplačilu, saj lovci to pogojujejo z ograjevanjem zemljišč. "Po celotni dolini so praktično samo travniki, to pomeni, da bi moralo biti vse ograjeno. Če ogradim samo jaz, bo povzročitelj samo šel na sosednjo parcelo," opozarja.

Minister je napovedal, da bodo skupaj z lovsko zvezo in Zavodom za gozdove Slovenije pregledali načrte upravljanja z divjadjo in jih po potrebi prilagodili. "Na podeželju je na prvem mestu človek, kmet, sledijo rejne živali in posevki, šele nato zveri, katerih populacije se morajo prilagoditi tako, da ne bodo povzročale škode."

Večina posoških kmetij izpadla iz razpisa

Druga velika težava so razpisni pogoji in pomanjkanje sredstev za investicije v kmetijsko mehanizacijo ter posodobitev kmetijskih gospodarstev. Štih opozarja, da je na zadnjem razpisu za gorske kmetije večina kmetij iz Zgornjega Posočja ostala brez sredstev, čeprav so dosegle razmeroma veliko število točk. "Praktično vsi v Zgornjem Posočju so izpadli iz razpisa, čeprav so imeli kar precej točk, niti ekološke kmetije niso prišle zraven, tako da so lani zelo slabo pripravili razpis," je kritičen. Cigler Kralj je napovedal pregled razpisnih pogojev in značilnosti prijav, da bi ugotovili, zakaj so številne posoške kmetije ostale brez podpore in obljubil, da bodo podobni razpisi še sledili.

Kmetje so opozorili tudi na sistem subvencij, pri katerem je osnova za plačila predvsem površina zemljišč. Cigler Kralj napoveduje večji poudarek dejanski proizvodnji, hkrati pa tudi podporo manjšim kmetijam, ki ne kmetujejo intenzivno, vendar imajo pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne krajine. Kot primer je omenil pavšalna plačila za manjše kmetije, kakršna poznajo tudi na Poljskem.

Na težave pri pridobivanju sredstev opozarja tudi kmetovalka iz Zatolmina in nekdanja dolgoletna direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič: "Vse te male in srednje kmetije ne morejo konkurirati na različnih razpisih in mladi ne zberejo ustreznega števila točk. To je velika krivica in bolečina za vse mlade, ki imajo še željo."

Tolminskih hribov ni mogoče primerjati z ravnicami

Posebnosti gorskega kmetovanja izpostavlja tudi direktor Mlekarne Planika Miran Božič: "Doseči bi morali, da Slovenija in nam podobne države dobijo nek poseben status, ker ne moremo primerjati tolminskih hribov z dansko ali nizozemsko ravnico, da smo bolj neodvisni pri podpiranju svojih strateških usmeritev." V Mlekarni Planika so se ob krizi v mlečni verigi, ko so se zaradi presežkov mleka na evropskem trgu odkupne cene znižale, odločili, da odkupne cene mleka posoških kmetov ne bodo znižali. "To smo naredili na svojo škodo, ampak nam ni žal, ker bi se sicer še kakšna kmetija lahko zaprla," pojasnjuje Božič.

Kot eno od možnosti za boljše urejanje podpor vidi tudi proizvodno vezana plačila, pri katerih bi bila subvencija del ekonomskega izračuna prireje mleka. "Kmetu zagotovimo primerni dohodek, mlekarna odkupi cenejše mleko in ga tudi ceneje na trg ponudi. Vsi v verigi bi imeli od tega korist."

Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Na trgovskih policah vse manj prostora za domače izdelke

Na zahtevnost poslovanja opozarja tudi direktor Kmetijske zadruge Tolmin Nikola Šavle. Kmetije v Posočju imajo zahtevne pogoje za obdelavo in pridelavo, njihove izdelke pa na trgu izpodrivajo cenejši izdelki iz drugih evropskih držav. Čeprav imajo domači izdelki visoko dodano vrednost, je prostora zanje na trgovskih policah vse manj, zahteve trgovcev pa so vse večje.

Šavle zato opozarja tudi na administrativne ovire in zapletene postopke pri pridobivanju evropskih sredstev. "Mi od nikogar ne pričakujemo, da bo namesto nas delal, delamo sami, definitivno pa bi nam največ pomenilo olajšanje birokracije, zapletenih postopkov in s tem – lažji dostop do evropskih sredstev," pravi.

Eno od priložnosti za razvoj kmetijstva Davorin Koren iz Društva rejcev drobnice Zgornjega Posočja vidi v tesnejšem povezovanju s turizmom. Na območju Julijskih Alp prenoči skoraj dva milijona turistov na leto, vendar nekateri kmetje kljub velikemu turističnemu povpraševanju še vedno težko prodajo svoje izdelke. "Zelo podpiramo JA! 100 % lokalno, ki omogoča prodajo izdelkov direktno za gostinstvo in hotelirstvo. Sistem je nastavljen in upamo, da bo država podobne projekte podpirala tudi v bodoče."

Projekt povezuje kmetovalce, predelovalce, gostince in turistične ponudnike. Vanj je vključenih enajst občin Biosfernega območja Julijske Alpe, med njimi tudi Tolmin, Kobarid in Bovec. V konzorciju je trenutno 96 članov, od tega 57 lokalnih ponudnikov in 16 kupcev, med katerimi so gostinski, turistični in drugi organizacijski partnerji.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅