Anton Trstenjak: Človek ni samo produkt dednosti in okolja, je tudi ustvarjalec lastnega življenja

Duhovno

Filozofija Mateja Pevec Rozman v oddaji Sedmi dan

11. november 2026 ob 15.36 • MMC RTV SLO, Radio Ars

Kako najti smisel življenja, kaj pomeni biti svoboden in zakaj se moramo sreče tudi naučiti? O teh vprašanjih je razmišljal slovenski psiholog, filozof in teolog Anton Trstenjak, čigar misel ostaja aktualna tudi tri desetletja po njegovi smrti.

Mateja Pevec Rozman. Foto: Osebni arhiv
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Anton Trstenjak (1906–1996) je bil eden vidnejših slovenskih mislecev 20. stoletja. Kot psiholog, filozof, teolog in katoliški duhovnik se je posvečal predvsem raziskovanju človeka, njegove osebnosti, duševnosti in odnosa do sveta. Poleg znanstvenih del je napisal številne poljudne knjige, s katerimi je psihološka in filozofska vprašanja približal širši javnosti.

Oglas

O njegovi misli se je v oddaji Sedmi dan na programu Ars z dr. Tomažem Gerdenom pogovarjala doc. dr. Mateja Pevec Rozman, predavateljica na Katedri za filozofijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z vprašanji etike, filozofske antropologije in filozofije. Med drugim predava etiko, metafiziko in zgodovino filozofije.

Človek je več kot le skupek naravnih danosti

Trstenjak je človeka razumel kot celostno bitje, ki ga ni mogoče pojasniti samo z biološkimi in psihološkimi dejavniki. Poleg telesne in duševne razsežnosti je poudarjal tudi duhovno, ki človeku omogoča, da presega okoliščine, v katere je postavljen.

Čeprav na posameznika vplivajojo dednost, vzgoja, okolje in družbene razmere, po Trstenjakovem prepričanju ti dejavniki ne določajo njegovega življenja v celoti. Človek ima namreč sposobnost samostojnega odločanja in oblikovanja lastne osebnosti.

Kot je pojasnila Pevec Rozman, je Trstenjak človeka obravnaval predvsem kot osebo, ki je edinstvena, neponovljiva in odgovorna za svoje življenje. Pri tem je izpostavil tudi pomen medčloveških odnosov. Posameznik se namreč ne razvija ločeno od drugih, temveč svojo osebnost oblikuje prav s srečevanji, sodelovanjem in dialogom.

Pomemben del njegovega razumevanja človeka je tudi odprtost za presežno. Kot krščanski mislec je izhajal iz prepričanja, da je človek v svojem bistvu religiozno bitje, vendar je ob tem poudarjal svobodo posameznikove odločitve. Odnos do vere po njegovem razumevanju ne more temeljiti na prisili, temveč na osebnem in svobodnem odgovoru.

Iskanje smisla kot temeljno človekovo vprašanje

Na Trstenjakovo razmišljanje so vplivali številni filozofi in psihologi, med njimi tudi avstrijski psihiater Viktor Frankl, utemeljitelj logoterapije. Oba sta velik pomen pripisovala iskanju življenjskega smisla.

Frankl, ki je preživel nacistična koncentracijska taborišča, je poudarjal, da lahko človek tudi v najtežjih okoliščinah ohrani določeno notranjo svobodo. Čeprav ne more vedno spremeniti položaja, v katerem se je znašel, lahko vpliva na svoj odnos do njega.

Prav ta misel je bila blizu tudi Trstenjaku. Po besedah Pevec Rozman je v iskanju smisla videl eno temeljnih nalog človekovega življenja. Smisel ni nekaj, kar bi posamezniku lahko določila zunanja avtoriteta, temveč ga mora odkriti sam.

Pri tem se človekovo razumevanje smisla v življenju spreminja. Različna življenjska obdobja prinašajo nove cilje, želje in vprašanja, ki jih posameznik povezuje v širšo predstavo o lastnem bivanju.

Pomembno vlogo ima tudi ljubezen. Pevec Rozman je ob Franklovi izkušnji koncentracijskega taborišča spomnila, da lahko prav misel na ljubljeno osebo človeku daje moč za vztrajanje tudi takrat, ko se zdi, da je izgubil vse drugo.

Ali lahko človek sam usmerja svoje življenje?

Eno zanimivejših področij Trstenjakovega raziskovanja je bila psihokibernetika, s katero je poskušal pojasniti človekovo sposobnost samouravnavanja.

Pri oblikovanju osebnosti je razlikoval med tremi dejavniki: dednostjo, okoljem in samodejavnostjo. Medtem ko na prva dva posameznik nima popolnega vpliva, tretji predstavlja njegovo sposobnost, da zavestno usmerja svoje ravnanje in osebnostni razvoj.

Izraz psihokibernetika je povezoval s predstavo človeka kot krmarja lastnega življenja. Posameznik tako ni samo pasivni opazovalec okoliščin, temveč lahko s svojimi odločitvami in prizadevanji dejavno vpliva na svojo življenjsko pot.

To prepričanje je Trstenjak zagovarjal tudi pri psihološkem svetovanju. Poudarjal je, da pomoč drugih sama po sebi ne zadostuje, če posameznik ni pripravljen sodelovati pri reševanju svojih težav.

Kot je pojasnila Pevec Rozman, je Trstenjak velik pomen pripisoval tudi duševni higieni, predvsem načinu razmišljanja, obvladovanju negativnih misli in zavestnemu prizadevanju za bolj uravnoteženo življenje.

Sreče se je treba naučiti

Pomembno mesto v Trstenjakovem razmišljanju je zavzemala tudi sreča. Vendar je ni razumel samo kot trenutno zadovoljstvo, ugodje ali odsotnost težav.

Sreča je bila zanj globlje doživetje, povezano s človekovim odnosom do samega sebe, drugih in življenjskega smisla. Verjel je, da si mora posameznik dovoliti biti srečen, hkrati pa se mora za to tudi zavestno truditi.

Pevec Rozman je poudarila, da je Trstenjak govoril o nekakšnem učenju sreče. To vključuje uravnavanje misli in čustev, premislek o lastnem življenju ter sposobnost ohranjanja notranjega ravnovesja tudi v zahtevnejših okoliščinah.

Sreča torej po njegovem razumevanju ni nekaj, kar človek preprosto doseže in za vedno obdrži. Povezana je z nenehnim osebnostnim razvojem, iskanjem smisla in odnosom do sveta.

Trstenjakova misel tako odpira vprašanja, ki ostajajo aktualna tudi danes: koliko lahko človek vpliva na lastno življenje, kako se soočiti s težkimi okoliščinami in kje iskati smisel, ki presega vsakodnevne skrbi?

O njegovem razumevanju človeka, svobode, duhovnosti in sreče je v oddaji Sedmi dan na programu Ars Matejo Pevec Rozman govoril Tomaž Gerden. Celotni pogovor lahko najdete v arhivu oddaj programa Ars in med podkasti.

Antropološko-etična misel dr. Antona Trstenjaka

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅