Zračni preplah nad Baltikom, ponoči vzletela tudi letala Nata

Zveza Nato je ponoči aktivirala lovska letala, potem ko so vsaj štirje droni med ukrajinskimi napadi na Rusijo zašli v zračni prostor baltskih držav, poroča britanska tiskovna agencija Reuters. Prebivalci nekaterih mest v Litvi, Latviji in Estoniji so na mobilnike prejeli obvestila, naj poiščejo zavetje. Eno od opozoril je veljalo za Kaunas, drugo največje mesto v Litvi, kjer živi približno 300.000 ljudi.

Poročila, da so ukrajinski (in ruski) vojaški droni letos že večkrat zašli v zračni prostor Finske in baltskih držav, je okrepilo zaskrbljenost, da bi se vojna v Ukrajini lahko širila v države članice Nata, ki mejijo na Rusijo in njeno zaveznico Belorusijo. Opozorila so kasneje preklicali, nazadnje danes zjutraj v Estoniji, poročajo radiotelevizije baltskih držav. O poškodovanih niso poročali, litovski premier Mindaugas Sinkevičius pa je noč označil za »težko«.

Incidenti so se zgodili v noči s torka na sredo, ko so ukrajinski droni napadli severozahod Rusije, kjer ležijo pomembni izvozni terminali ob Baltskem morju in velika rafinerija nafte. Pri tem je zagorelo na območju pristanišča Ust-Luga, tri osebe pa so bile ranjene.

Satelitski posnetek požara v ruskem pristanišču Ust-Luga. FOTO: Vantor/Reuters

»Napad z brezpilotnim letalom je prizadel pristaniško območje Ust-Luga in povzročil požar,« je na telegramu sporočil guverner regije Leningrad Aleksandr Drozdenko. Ruska zračna obramba je ponoči v regiji sestrelila 146 dronov, je v ločenem prispevku še sporočil Drozdenko, na glavnem letališču regije Pulkovo v bližini Sankt Peterburga pa je imelo zaradi obstreljevanja zamudo okoli 18 letov, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.

Moskva Kijev obtožuje, da zračni prostor Nata izkorišča kot kritje za napade, medtem ko Kijev trdi, da rusko motenje signalov včasih povzroči, da nekateri njegovi droni zaidejo s smeri. Države članice severnoatlantskega zavezništva za tovrstne incidente praviloma krivijo Rusijo, ki je leta sprožila vojaško invazijo na svojo sosedo.

Prebivalci nekaterih mest v Litvi, Latviji in Estoniji so prejeli obvestila, naj poiščejo zavetje. Na arhivski fotografiji iz letošnjega avgusta litovski vojaki iščejo ostanke prestreženega drona. FOTO: Janis Laizans/Reuters

Načelnik generalštaba litovske vojske Giedrius Premeneckas je na novinarski konferenci povedal, da sta bila nad Litvo izvedena dva neuspešna poskusa sestrelitve brezpilotnega letalnika, ki je nato preletel mejo in vstopil v zračni prostor sosednje Latvije. »Lahko le predvidevamo, da so bili nekateri brezpilotni letalniki, uporabljeni v napadu na Rusijo, preusmerjeni s sredstvi za elektronsko bojevanje, vendar ni potrjenih informacij o tem, ali je šlo za ukrajinski ali ruski letalnik,« je dejal Premeneckas.

Finska, še ena soseda Rusije, je v sredo v vzhodnem delu Finskega zaliva uvedla začasne omejitve v zračnem prostoru in na morju, so sporočile finske obrambne sile na omrežju X; omejitve so pozneje umaknile. »Omejitve so bile preventivni ukrep, s katerim smo želeli zagotoviti nemoteno delovanje pristojnih organov in varnost ljudi v okolici,« so pojasnili.

Po navedbah lokalnega guvernerja, ki so jih povzele ruske tiskovne agencije, sta v ruski regiji Smolensk, ki meji na Belorusijo, zaradi ostankov brezpilotnega letalnika umrli dve osebi. V Ukrajini je ruski nočni zračni napad povzročil izpad elektrike v delih industrijskega mesta Krivoj Rog; v Harkovu, drugem največjem mestu v državi, je bila ena oseba ranjena, v Zaporožju pa še šest, so sporočili uradniki in reševalne službe. Agencija Reuters teh poročil ni mogla nemudoma neodvisno potrditi.

Rusija in Ukrajina zanikata, da bi namerno napadali civiliste, čeprav obe strani energetsko infrastrukturo obravnavata kot legitimni cilj. Medtem poteka dvodnevno srečanje ruskih in ukrajinskih predstavnikov v Abu Dabiju, ki se je začelo v torek, na katerem si Združene države Amerike prizadevajo za končanje vojne.

Ker Ukrajina napada ruska pristanišča na Baltskem morju, namenjena izvozu nafte, nekateri njeni brezpilotni letalniki zgrešijo cilj, kar sproža varnostna opozorila v sosednjih državah; v Latviji je letos zaradi tega celo padla vlada.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅